barbara_s
|
Evo, najprej statistika za seznam: PDP 2.4., druga nosečnost, doma že ena (velika) pošastka (pa prooooosim, ne se zdaj obesit na to pošast, je njeno ljubkovalno ime), prvi pregled 5.9. (jeeeeej, sem se potem končno naročila in ni nič bolelo!) Kar se tiče partnerja pri porodu: moj "revež" je bil prvič zraven, pa zdaj bo tudi, pa če bo še kdaj treba, bo tudi... Ne vem, jaz si ne predstavljam rodit brez njega. Jasno, sem ga vmes pošteno ozmerjala (in se še zdaj za vsak rojstni dan od pošastke temu pošteno nasmejiva), pa pošteno stiskala... pa on je bil tisti, ki se je z babicami pogovarjal. Mislim, nekih hudih zahtev in želja za porod jaz nisem imela, tako da je bilo vse super; ampak če pa njega ne bi bilo zraven, bi pa verjetno kar vstala in šla domov, ker se mi ne bi dalo biti več tam. Kar se kil tiče: prvič sem se zredila kar precej, enih 16 kg, ampak glede na to, da sem štartala iz ubogih 50 kg niti ni bilo panike. Zdaj sem malo bolj "orng" baba (mam rit, boke in joške), tako da 16 kg bo preveč, ampak računam, da bi na koncu imela enako težo kot sem jo imela v prvi nosečnosti - to bo ravno prav. Se pa (dokler sem zdrava, se v redu počutim in nimam problemov, seveda!) ne sekiram kaj dosti - sploh zdaj še ne. Sem kar v redu - malo občutljive prsi imam, pa včasih mi je slabo, pa trebuh me boli - ampak nekako ne morem določiti ali zaradi zaprtja ali me boli maternica al kaj, ker nimam pojma, kaj me boli in kje. Je pa tako: kadar me nič ne boli, kadar mi ni slabo, se sprašujem, če je vse v redu - kadar mi je pa slabo, mi je pa slabo in se slabo počutim zaradi tega. Tako da... dokler ne vidim srčka, je zame ta nosečnost precej v virtuali - se niti ne kaj dosti ukvarjam s tem, da bi se "navezala" na otročka in delala plane za naprej. Bo, kar bo...
|