|
Trobentica_ -> RE: Januarčki 2012 (18.2.2012 11:54:21)
|
Ojla vsem! Se oglašam po doooolgem času [sm=smiley1.gif]
Hvala vsem za čestitke in čestitke tudi z moje strani vsem mamicam![sm=bravo.gif]
No, pri nas je 22.1.2012 zjutraj, privekal na svet naš mali korenjak, po imenu Mark, težak 2950g in velik 49cm. Porod "super", doma smo bili po treh dneh. Nisem pa bila nič za rač., ker sem imela "prepoved" zaradi oči oz. sem se pač malo čuvala, da se mi moja obupna dioptrija ne bi še poslabšala, že tako sem imela občutek, da slabše vidim kot sem prej. No, zdaj je stanje dosti bolje in grem tudi že za rač. in pogledam kaj po TV, pazim pa še vseeno, da ni preveč :)))
Porodna zgodba pa gre nekako takole:
Vprašanje, ki se mi je porajalo že 3 tedne pred porodom "ali bom vedla, ko mi bo odtekla voda in če mi mogoče že ne odteka??" se je razjasnilo v momentu [sm=smiley36.gif]. Sredi noči, na dan poroda, sem šla še normalno na wc, potem se ulegla nazaj in čez kakšno uro ali dve, evo, začne teči spodaj kot slap Rinka. Tega res ne moreš sfalit [sm=smiley36.gif] , to kar teče in se ne ustavi. Je klical moj 112 (al ktera je že za to), ker ni točno vedel, a gremo v P, ali počakamo, ker v MŠ so rekli, da ko odteče voda, naj ne bi hodila. Pa še v tretjem nadstropju smo. So rekli, naj počakamo, da nas pridejo iskat gor. Minute so šle fuuuul počasi, preden je rešilec prišel. In kaj so rekli? Ja, kar pridite dol počasi. Ja ok, pa pejmo. Popadkov še nisem imela - vsaj ne da bi vedla. Me dajo v rešilca, potem se je pa pomalem začelo nekaj novega, jap, taki "nežni" (v primerjavi s potem pravimi) popadki. V P sem prišla 7 cm odprta, za klistir menda ni blo časa, popadki so se stopnjevali. Nekaj časa sva jih z dragim predihavala, potem pa smo šli na mizo, parkrat potisnili, vmes predihali še 2 popadka, še parkrat pritisnili in najin prelep sonček je bil že pri meni v naročju [sm=smiley1.gif] [sm=smiley1.gif][sm=smiley1.gif]. Vse skupaj, od doma do pogleda na najinega srčka, je trajalo cca. 3 ure, sam porod 2 uri. Tko da je bil naš mali zelo expresen [sm=smiley36.gif]. Najhujši so bili tisti zadnji popadki, ko že misliš, da bo kar padel ven, ti pa moraš tam ležat in predihavat. Sam iztis pa ok, ni blo panike. Najtežje je kar potiskat in potiskat, ko že ne moreš več, ker si brez zraka in moči, babica pa govori, "pridna pridna, še maloooo pa bo zunaj" :). Sem imela super babico, Polono, tako da, hvala ji. Sicer sem dobila par šivčkov, ampak ok. Je rekla, da mi je morala naredit majhen rez, drugače bi se raztrgala. Če bi vedla, kako bo potem s temi šivi, ajme meni... Po prihodu domov, se je s šivi začelo pravo mučenje. Nisem mogla verjet kako to boli. No ok, je minilo tam nekje po 10ih dneh. Iz P sva šla po 3eh dneh in mali je bil ful priden s spanjem. Sicer je to pomenilo, da ni imel zadosti obrokov čez dan, tako da gramčki kar niso šlo gor, ampak smo se trudili kolkor se je dalo. Mali je tako spal, da sem počela vse mogoče, da bi ga zbudila, pa ni uspelo. Tako da, da bi jedli na 2 uri ni blo šans. Za ponoči pa mi je rekla patronažna, da ga ni potrebno zbujati, ker je prespal celo noč, tam nekje od enajstih zvečer ali polnoči, pa do osmih zjutraj.
No, smo bili doma dober teden, potem se je pa začelo. Totalno zabasan nos in kašljanje. Par dni sem, po navodilih patronažne, vztrajala in sama čistila nos s fiziološko in vato, pa potem, po navodilih zdravnice, ki sem jo klicala, še z aspiratorjem na vdih in neko kremico za v nos. Pa ni pomagalo dosti, mali je komaj dihal, najhuje je bilo zvečer in ponoči. Nisem vedela kaj naj še. Zdravnica je rekla, če ne bo bolje, naj se pridemo pokazat. Kmalu je sledil obisk patronažne, je rekla zdravnica naj počakamo še ta dan, ker je bilo ravno takrat ful mraz, pa da ne bi šli z malim ven za "brezveze". Po 5ih dneh takega stanja, je končno sledil obisk patronažne in po njenem nasvetu, smo po hitrem postopku odšli v Zdravstveni dom se pokazat - HVALABOGU da smo šli in škoda, ker nismo šli že prej!!! Po poslušanju srčka in meritvi srčnega utripa in set_uracije, mi zdravnica reče, da bomo šli kar v bolnico !??!? Mene bi kmalu kap, seveda sem planila v jok, kako? kaj zdaj? moj sonček je star komaj 14 dni! kakšna bolnica, a je tok hudo al kaj ?!? Je rekla, da je možnost pljučnice, da je nizka set_uracija (takrat š nisem vedela kaj to je) in da bolje da gremo v bolnico. Poklicali so rešilca, že v rešilci je dobil kisik in prepeljali so naju v bolnico. Pljučka niso bila ok, set_uracija je bila nizka, tako da so ga takoj priklopili na kisik. Meni se je srce paralo, hudo mi je blo za znoret, sploh ker ne veš za kaj se gre. Ok, potem ko ti povejo stvari, je malo lažje, ma vseeno je kar trajalo preden sem izvedela karkoli. Ok, precej mi je odleglo že takoj, ko je zdravnica prišla in rekla, da ni tako hudo, kot je zgledalo oz. se slišalo po tel., ko so jo poklicali, da prihaja en otroček z možnostjo pljučnice. No, da ne bom predolga (saj sem že no hehe), v bolnici sva ostala en teden. Mali je imel bronhiolitis, to je vnetje dihalnih poti in pri tem pomaga menda le kisik. Pač dokler mali ni sposoben sam dihat "v mejah, ki so določene za normalne", mora bit na kisiku. Lahko je to en dan, dva dni, 4 dni..., lahko pa traja dlje. O tem tednu v bolnici niti ne bi, bil je prekleto mučen tako za malega kot tudi zame. Revček se mi je ful smilil s tistimi cevkami okoli njega. V celem tednu ne vem če sem spala kdaj v kosu 3 ure, imela sem še cimro s punčko, ki je bila prav tako bogica, še malo bolj kot naš. Ves ta čas je bil priklopljen na kisik, dobival je inhalacije, kapljice v nos. No, po parih dneh smo probali brez kisika, pa ni šlo, je tista vrednost preveč padla, akr je pomenilo, da se brez kisika še preveč matra. N, po enem tednu smo zopet probali in šlo je, tako da sva le odšla domov. Itak me je bilo strah in me je še zdaj, ko kdaj čudno zadiha, ampak ok, naslednji dan sva imela pregled pri zdravnici in rekla je, da je vse ok. Pač noska bo treba še kar nekaj časa pucat, zdravnica v bolnici se je pohecala, da mu bom itak mogla do 16ega leta pucat nos, ker si ga sami ne znajo, sploh pa moški, ki se kar ob rokav obrišejo....no, pa prepoved obiskov imamo 1 mesec in prepoved zadrževanja v zaprtih prostorih.
Je pa res kot pravijo, v vsakem slabem nekaj dobrega in obratno. Sem pridobila nekaj izkušenj v bolnici, ki jih drugače ne bi. Recimo za Aventovo črpalko tut slučajno nisem vedela kako se "pravilno" pumpa, zdaj vem. Jaz sem pač pumpala v ritmu kot bi mali sesal, no pa ni tako, tako da zdaj več načrpam in hitreje hehe [sm=smiley36.gif]. Prav tako za čiščenje noska - imam zdaj več izkušenj. Pa še kaj bi se našlo, ampak se zdaj ne spomnim :))).
Punce, čistite malim noske obvezno!!!
Takole zaenkrat, imam sicer kar nekaj vprašanj, ampak sem že tako dolga, da grem zdaj pa malo počivat, ker mali ravno spi [sm=smiley1.gif].
Lepo bodite [sm=rozica.gif]
|
|
|
|