ronja
|
Hm, pa ne vem, če je zdaj dobro, da 'lubiju' uspe to, kar tebi ni in boš na sadju (ponos pa na dnu hehe, ma moram priznat, da se mi j* za ponos, ko gre za moj overlock (=serger=entlerca=opletilni stroj) . Sem samo upala, da mu rata! itak sem ponosna nanj, če mu kaj takega rata, ker tehnika ni glih njegova prva ljubezen... No, mu ni ... Ampak sem vseeno ostala na sadju ! Moram priznat, da sem bila tako žalostna, da mi kaj drugega niti ni pasalo! Počutila sem se totalno nesposobna! Niti ene mašine ne znam zrihtat! Pa me še kaj težjega čaka v prihdonjih dnen/tednih... sem jih po kosilu šest. vilma, pa saj 6 piškotov pa ni bogvekaj! Jaz pod 10 sploh ne štejem . Ronja kaj se je tebi šivalni stroj pokvaril? V bistvu te nič ne razumem s tem sadjem, a lahko mal bolj razložiš? Ok, da razložim: kot veste ne hujšam (se mi ne zdi najbolj primeren čas , pa tudi sicer še ni tako zelo hudo - če pač odštejem nosečnost...), samo nočem se preveč zredit, da mi potem ne bo treba. Zato glede hrane nimam omejitev, gibat mi tako ne dovolijo, moje edino pravilo pa je, da se zvečer ne nažrem, da ne jem junk fooda in jem sladkarije samo čez dan, zvečer pa sadje, če sem lačna. No, včeraj pa sem se cel dan matrala popravit en svoj strojček, s katerim šivam (ni šivalni, (hvalabogu, upam, da vsaj ta še dela, sicer se mi bo res skegljalo, moram sešit en sling za sosedinega nečaka...) ampak še ena precej bolj komplicirana mašina, ki uporablja 4 ali 5 sukancev, tko za ilustracijo, da zna bit res zafrknjena)... in mi ni uspelo. Pa se matram s tem strojem - on and off že nekaj časa. In nisem navajena, da mi kaj ne rata. Vem, razvajena - ampak tako je. To mi je ful frustrirajoče! In zato sem bila jezna in žalostna in razočarana in ker sem bila tudi lačna, sem si rekla, da če bo lubiju ratalo (ko je videl, da sem tok nesrečna, se je še on lotil pogledat, čeprav na splošno ni glih navdušen nad popravili raznih strojev - ni glih handy-man , čeprav se je že ful naučil odkar sva se preselila skup), no, če bi mu ratalo, sem rekla, bom itak vesela in bom z veseljem šivala namesto jedla, če mu pa ne bo ratalo, se bom hotla pa potolažit (s hrano, seveda;). No, potem mu sicer ni ratalo, samo me je čisto minilo do hrane od "vsega hudega" . Ja, saj vem, ljudje majo grozne probleme, jaz se pa sekiram zarad ene enlerce, ki jo lahko peljem na servis (so pa obupno dragi, midva pa šparava za stanovanje, mi ni glih za 100E vršt nekam...)... Ampak zame je bilo to bolj simbolno - če mi nekaj rata, mi da samozavest tudi za druge stvari (službo, ki sicer nima prav nobene veze s takimi stroji - ja, razumi me če me moreš ) in potem mam občutek, da sem "on the go" in mi vse laufa in sem ful zadovoljna, da sem produktivna itd itd... Tako pa... se sestavljam, da bi kaj pametnega naredila. sama sem nehala sladkarije jest, ko sem bla noseca z nino. kr na 1x jih nisem marala. Hm, 3x sem probala, pa 3x se ni nič spremenilo - še vedno obožujem sladkarije . Trenutno se bašem s hruškami v čokoladi (mi jih je dala ena lubijeva sodelavka, "ker sem boga"). No, je ful zadela trenutek - še sreča, da jih je včeraj pozabil v ruzaku in mi jih je šele danes zjutraj dal . Sem pa v tej ratala praktično čist vegi - popolnoma nenamerno! pa imam železo tako kot prej - malo nizko, ampak mi še niso dali tablet - pri Ronji, ko mi je pa meso ful pasalo, sem mela pa ful nizko železo (no, mogoče mi je pa zato tok pasalo - ker sicer to ni glih moja hrana - ne pojem kaj dosti mesa, tudi če ga dobim). PS. sem včeraj probala izpadni korak na igrišču - tko čist na izi - pa so bile noge ful za, samo trebuh se je potem začel oglašat in sem rajši nehala - očitno majo point s temi f* prepovedmi... no, bom pa potem korakala z malim v slingu, hehe.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|