|
RE: za tiste, ki imate otroke doma 5.4.2013 21:24:01
|
|
|
|
chezAnA
|
Sem obljubila poročilo, kako smo preživeli 12 urno pot z avtom in kaj se je /ni obneslo. To bom naredila, se pa čedalja bolj sprašujem, če še imam kakšen smisel, da se tukajle oglašam. Tisti pelinin rafal je pokosil vse, kar se je dogajalo tu gor. Po eni strani razumem, po drugi pa spet ne. Škoda, vas pogrešam. Torej. Pot tja smo opravili ponoči. Zvečer sva otroke dala v avto, oblečene v pižame in puleverje, z debelimi nogavicami, pa vsak je bil pokrit s svojim kovtrom. Spali so mirno, celo pot, zbudili so se tam nekje okoli 6 zjutaj, ko sem jaz nujno morala na stranišče in sva avto ustavila. Po tem smo se še kar kašne tri ure vozili sem in tja (moževa vztrajanje pri sledenju navigaciskemu sistemu. Jao. Moram pa reči, da smo videli nekaj očarljivih vasic, ki jih sicer ne bi). Imeli smo mjahne flaške vode s "cuceljnom." Ne vem, kako se reče tistemu tipu pokrovčka, ki je tudi na bidonih. Vsak je imel svojo, smo jo po potrebi dolivali (vodo namreč). Prejšnji dan sem pripravila presenečenja in nalogice za v avto. Fanta sta imela vsak svojo košarico, v njej pa škarje, lepilo v stiku, nalepke, papir in trdo mapo, barvice. Jima je bilo kar zabavno, sploh nalepke so ju zelo zaposlile. Pričakovala sem, da bosta z veseljem rezala papir, ki sem jima ga pripravila (po črtah), pa je ravno to ostalo nedotaknjeno. Poslušali smo pravljice in pesmice, vsak je imel tudi nekaj knjigic, ki jih je lahko dosegel in listal/bral. Najbolj pa ju je fascinirala Pepca (garmin), tako da sta večino časa sedila temu, kar se je dogajalo na cesti. Žal mi je, da nisem prej preverila, kako se bo obnesla še ena ideja: Košarice naj bi se zataknile na tiste priseske za okna/kopalnice. Pa žal niso imelo dovolj močnega "hakeljca" in so zato takoj padle dol. Ideja bi bila sicer super, saj smo imeli nekaj situacij, ko jima je vsebina košarice (ali pa kar košarica) padla na tla. Vem za drugič. Nazaj pa sva se odločila, da gremo podnevi. Nočna vožnja naju je veliko preveč izčrpala in potem nisva dobro reagirala na utrujenost otrok in je bilo veliko prepirov in nepotrebnega joka/kričanja/spraševanja, kaj je vendar narobe z otroki (odg: midva sva bila narobe) Potovali smo torej cel dan, ustavljali smo se po potrebi, ne po kakšnem urniku (nekateri se ustavijo vsaki dve uri, da se pretegnejo). Ostalo mi je še cel kup presenečenj, otrokom so bili všeč: salotejp. Tega bi lahko imela več. Kupila sem najbolj poceni salotejpe, ki sem jih našla. Potem pa je lahko otrok naredil z njim, kar si je želel (razen lepiti ga po sebi ali bratu/sestri) Neizmerna zabava, skoraj nobenega dela s pospravljanjem. Imela sem jih 6, pa jih je bilo premalo. Milni mehurčki. Avto je takoj naslednji dan itak šel v čistilnico in nekaj mehurčkov mu nikakor ni škodilo. Originalno sem sicer mislila, da bi jih porabila na postankih, da bi se otroci naletali in naskakali, pa je bilo tudi tako ok. Iz istega razloga sem imela s seboj nekaj kred, da bi lahko narisala črte, fuč, kroge za skakanje, tekanje. Imela sem nekaj tamajhnih škatlic Smartisev, smokije in krekečke sem spakirala v majhne vrečke (manj možnosti, da se raztrese, ker vrečko lažje drži, ne prenaje se jih, tudi če se raztrese ena vrečka, ni tako zelo hudo, vrečke so bolj trpežne, se ne trgajo tako, kot originalne). KEr je pri nas to tako zelo nenevadno in neobičajno, je bilo še toliko več veselja in nobene večje škode, če so tisti dan malo pretiravali z junk foodom. Zelo so uživali ob peščeni uri, ki je imla prisesek, da so jo lahko pirilepili na okno in obračali. Pa nekaj figuric živali sem zavila. Ja, vse te reči sem zavila, je večje pričakovanje, presenečenje, traja malo več časa, da se potem naveličajo. Smeti jie pa pač malo več (Aja, to se tudi splača. Vsak je dobil predse eno vrečko, kamor je dajal smeti, da niso bile po celem avtu). Spet so bile IN nalepke. Neizkoriščene so mi ostale sponke za papir, mislila sem, da bi delali verige iz njih. Pa bile so barvne, tako da bi lahko pazili tudi na zaporedja in vzorce. Zelo so uživali pri izdelavi "zapestnic" iz hrustavčkov v obliki krogcev. Zagotovo več kot pol ure čiste tišine. Nič, končujem. Če se še česa spomnim, pa se oglasim še kasneje
|
|
|