pokamoka
|
heeej Da se malo javim po več kot tednu dni. Hmm... pa nisem bila na dopustu, ampak v bolnici. Sem ležala na opazovanju, ker nekako ni jasno, kaj se je dogajalo. In kaj se dogaja. Jao... ni bilo prijetno. Sem dobila blaaaazne bolečine v trebuhu (ne krči ali popadki)... smo leteli v porodnišnico... vsi UZ in CTG-ji so bili super in z detetom se vse lepo godi. Še dobro:) Kri je bila kar o.k., tudi voda kar o.k. Nekako je vse skupaj neznano, kaj se je dogajalo. En teden ležanja, opazovanja, totalnega počitka (s tem, da sem že prej preceeej počivala) in potem sem šla domov. Navodila: počitek, počitek, nič napora, nič dvigovanja... Po enem tednu sem doma, spet na pregledu pri svojem G. Kri je slaba, imam kao neko vnetje (ni jasno kje), dobila sem železo (kar ni najhujše) in nadaljni počitek. Dete pa veselo raste... v več kot mesecu dni se nisem nič zredila, kar (menda) ni nič zastrašujočega. Trenutno sem doma, berem, počivam, urejam stvari za dete (kar pač lahko)... kako bo z nakupi še manjkajočih stvari še ne vemo, ker ne vem, kako se bo moje stanje razvijalo dalje. Če ne bi imela tako napetega trebuha, bi bilo vse o.k. Počutim se o.k., voda mi ne zastaja (moram potrkati na les), nič drugega me ne boli... samo ta trebuh imam napet non stop, kot da bi bila non stop fuuul sita. Grem pa proti dopolnjenemu 32. tednu, tak da smo že daleč. In to me veseli. In zdaj je za pričakovati, da se bodo začele kake take težavice, ki jih opisujete že zgoraj... slabo spanje (o tem bi lahko napisala roman), prevelik trebušček, težje dihanje (hja, tudi o tem bi se lahko pogovarjala:)... ampak, bomo zdržali. Toliko za zdaj... se bom še javila... bodite lepo, pa se beremo:):):)
|