Mjavmjav
|
Hvala punce za čestitke! 
Teodora jaz sem sicer decembrka, okrog Miklavža pričakujemo, tako da bom še nekaj časa bingljala zraven
Hihi... Katrinka... komot se razgovorim o tem dnevu, saj je bilo prav simpatično. Z mojim sva načeloma planirala eksotično poroko, v dvoje, decembra. Ampak so se potem načrti spremenili (beri  ), tako da sva sklenila, da se poročiva tu pred porodom, vendar ne v klasičnem, velikem in "must-do" slogu. Predvsem pa nisva hotela zapraviti toliko denarja, kot se to zdaj rado počne.
Ker je poletje sva se odločila za poroko na morju. Nisva vabila preveč ljudi, čeprav jih je bilo na koncu vseeno dobrih 30. Na dan poroke so napovedovali sodni dan - prejšnja sobota, če se spomnite, ko je bilo 12 stopinj in neurja vsepovsod. Na obali se je pa zjutraj odprlo nebo in se zlilo, potem se je pa do poldneva že vse posušilo, posijal je sonček in lepše res ne bi moglo biti (niti prevroče ni bilo tako kot en dan prej recimo, vseeno pa toplo). Tako da smo se zbrali najprej na vikendu, ki ga imajo stari starši v Ankaranu. Civilni obred je potekal dol v hotelu Adria Ankaran... in ta je bil najlepši. Ful simpatično okrasijo vrtek, položijo tepih, stolčke in vse to in se poročiš zunaj (morja sicer ne vidiš, ampak ga pa vonjaš  ). Tam naju je poročil Aurelio Juri (to sicer zveni malce sporno ane, ko ti zloglasni swinger razlaga o zvestobi v zakonu - no, ampak je bil tip velika faca in je res lepo speljal obred). Pol je bil šampanjček, jagode, pa mladoporočenca sva še pozvonila na njihovem zvončku sreče. Fotkanje, riž in vse čemur se pač ne moreš izogniti...
Potem sva imela še cerkveno poroko. Ta je bla malce bolj naporna, ker se je župnik čist preveč razgovoril v pridigi, nam je bilo pa noro vroče tam notri. Se je pa ravno takrat zunaj spet ulilo, tako da smo bili lepo pospravljeni pod streho v tem času. Sicer tudi lep obred. Aja, midva svatom nisva dajala nekih zahval, ampak sva dala vsakemu dežnik v barvah dneva (bolje funkcionalna darila kot tisti konfetki ane)
Ko je dež nehal padati, je bilo tudi maše konec in potem smo šli še v Koper, kjer nas je pobrala ladjica. In smo par uric pluli po slovenskem morju, gor jedli dobro hrano (ne tako fino kot v kaki oštariji, ampak vseeno zelo okusno)... midva sva gor zaplesala, rezali smo torto, metali šopek in podvezico... In potem dokaj hitro vse skupaj zaključili. Nisva hotela, da bi stvar trajala v nedogled kot vse poroke, ampak smo prišli pred polnočjo nazaj v pristan. Za konec pa v zrak spustili še par raketk. Weeeiiii... Meni je bil super dan!
Najin slogan dneva je bil Verjeti v ljubezen... tako je bil poročni ples Vjeruj v ljubav.. in svatje niso dobili tistih naprsnih rožic, ampak vsak broško na kateri je pisalo "Verjamem v ljubezen".. To je bilo še kar simpatično in smešno, ker je bilo ful enih ločenih ljudi zbranih na kupu Ampak zavoljo naju, so morali ta dan spet verjeti v ljubezen..
Takole na kratko oz. na pogled vseeno dolgo. Lahko se pa tudi še bolj podrobno razpišem, če je kateri dolgčas
Na FBju je že nekaj fotk, čeprav na tiste uradne še vsi čakamo... težko čakamo...
|
Natisni
! 
V kuhinji ne maram parketa, tko da sva tam položila ploščice, ki izgledajo kot parket. 
Ponavadi je popoldan dobro urco zbujena, pa potem zvečer še kakšno urco. Ostalo pa kr prespi.
bo pač mal počaku ... 
