 |
RE: Mama, kje si?
8.8.2010 16:46:20
|
|
|
|
Kerensa*
|
Tole je pa moj odgovor konzularnemu oddelku (ga bodo že posredovali na pravi naslov, če sem jaz kiksnila, ali pa bodo mene obvestili, kam naj ga prepošljem):
Spoštovani!
Hvala za Vaš e-mail z obrazložitvijo "situacije". Sodeč po zakonodajnih informacijah na Internetni strani slovenske Policije imam torej vse možnosti, da Džovano Rodič prijavim kot pogrešano osebo in da se posledično začne uradno iskanje, zato prosim, da ta moj e-mail smatrate kot uradno prijavo. V kolikor pa je potrebno, da se kjerkoli oglasim osebno, bom vesela, če me o tem obvestite.
Ime in priimek osebe, ki jo želim prijaviti za pogrešano, je Džovana Rodič. Ime je pravo, priimek pa ji je določil CSD Jesenice (še v času YU), ko so jo, kot 9-letno deklico, našli na vlaku. Prav tako CSD Jesenice ji je določil datum rojstva (na podlagi telesne in umske razvitosti) 15.06.1962. To je postal tudi njen uraden rojstva, ki so ga navedli ob prijavi v evidenco SLO državljanov. Njena EMŠO je 1506962******. Edini naslov, ki ga je kdaj imela v SLO, je "Ulica maršala Tita 65, Jesenice". To je stari naslov CSD-ja Jesenice, kjer so jo prijavili, ko so jo našli - odjavili pa je še do danes niso, čeprav je izginila in čeprav se je tudi CSD preselil. Prav tako UE Jesenice ni sprožil poizvedbe. Njena začasna bivališča so bila "Dom Malči Beličeve" v LJ (Mencingerjeva ulica 65), kjer je bila od 04.04.1972 do 04.09.1072 (kje je bila od najdbe, avgusta 1971, pa do 04.04.1972, mi ni znano), "Zavod za gluhe in naglušne" v LJ, kjer je bila od 04.09.1972 pa do predvidoma 13.02.1978, ko je bila premeščena v staro ljubljansko porodnišnico, kjer je, kot 16-letnica, rodila sina Maura Rodiča in pa rejniška družina Kolenc iz Negastrna nad Domžalami, od koder naj bi izginila (ušla, pobegnila) leta 1980, ko je postala polnoletna.
Džovana Rodič je torej pogrešana od leta 1980. Nazadnje je bila videna pred hišo rejniške družine Kolenc, ko je zahtevala, da ji vrnejo sina Maura, ki pa so ga medtem že dali v posvojitev (menda naj bi ona predtem podpisala dovoljenje za posvojitev) in so mu spremenili ime in priimek v Marko Struna.
Sodeč po besedah sedajšnje direktorice "Doma Malči Beličeve", ki je govorila s takratno tajnico doma, je bila Džovana gluhonema, vendar so jo naučili razločno govoriti in pisati. Klicali so jo "Čivana". Bila pa je begav otrok, saj naj bi že iz "Doma Malči Beličeve" večkrat pobegnila. Enkrat so jo našli pri gostilni Figovec v LJ, drugič pa nekje na poti na Gorenjsko (iz česar bi se dalo sklepati, da je vedela, kam iti oz. kam je bila namenjena že z vlakom, saj je bila na vlaku Hella Express št. 410, ki je potoval iz smeri Istanbula proti Munchnu ali Parizu).
Džovana se je javila z Ibize, od koder je sinu na naslov rejniške družine poslala razglednico (z besedami, da je zelo bolna in da preveč misli nanj), menda pa tudi nekaj pisem, katerih vsebina pa mi ni znana. Rejniška družina je pisma posredovala na CSD Jesenice, saj niso vedeli, kam so otroka dali v posvojitev, CSD pa pisem ni posredoval v posvojiteljsko družino. Tam so ostala do junija letos, ko je sedaj Marko Struna sam prišel tja.
Fotografija Džovane Rodič je objavljena v časopisnem članku v "Oni", prilogi Dela in Slovenskih novic, članek pa je napisala novinarka Nika Vistoropski, ki dodatnih informacij nima. Imajo pa jih v "Zavodu za gluhe in naglušne", prav tako tudi fotografije, vendar pri dosedajšnjem iskanju ne želijo sodelovati (kakor tudi ne CSD), čeprav je, na željo Maura Rodiča oz. Marka Strune, javno. Vse, kar imajo o njej, so pripravljeni predati samo njemu osebno. Vendar je sedaj tudi on izginil :-).
Za poskus, da bi jo našla sama, sem do sedaj najverjetneje naredila že vse, kar se sme, pa tudi kakšna malenkost, ki naj se ne bi, a nisem s tem nikomur škodovala. Sem v stiku s sedajšnjo direktorico "Doma Malči Beličeve" (ona pa z ljudmi, ki so bili takrat tam zaposleni), poslala sem e-maile na vsa SLO veleposlaništva v tujini (v Makedoniji zelo sodelujejo - prevedli so časopisni članek in ga objavili, moje iskanje pa so posredovali njihovim pristojnim organom, v BiH nimajo informacij, iz Švice so moj e-mail posredovali v Španijo, prav tako tudi iz Washingtona, od koder so mi sporočili, da v ZDA nimajo CRP), kontaktirala sem LJ porodnišnico za morebitne podatke o porodu, pa nisem dobila odgovora, sem v stiku z novinarko Niko Vistoropski, kateri se javljajo ljudje, ki so poznali Džovano v letih 1971 do 1980, poslala sem e-maile na Ibizo in v Španijo (bolnišnice, cerkve, pokopališča,...), bila sem pri komandirju PP Grosuplje, ki je na Jesenice poslal poizvedbo in čaka na odgovor,... težko bi bilo našteti vse poskuse. Poslužila sem se tudi modernega iskanja preko Facebooka in Interneta na splošno, a sem našla samo nekaj njenih soimenjakinj (v Kanadi). Poskusila sem tudi kontaktirati sprevodnika, ki jo je našel, a žal neuspešno.
Naslovi prijateljev in sorodnikov ne obstajajo, saj se ne ve, od kod je bila Džovana, preden so jo našli.
Obstoj suma kaznivega dejanja... Upam, da ni na delu samo moja domišljija, vendar (žal samo kot laik) vidim kar nekaj indicev, ki meni osebno nakazujejo na sum kaznivega dejanja pri posvojitvi Džovaninega sina Maura. Od leta 1978, ko ga je rodila, pa do leta 1980, ko je postala polnoletna, je bila z njim nameščena v prej omenjeni rejniški družini. Leta 1980, ko je postala polnoletna, naj bi podpisala dokumente, da se strinja s tem, da ga odda v posvojitev, ona pa naj bi iz rejniške družine odšla (bolj verjetno je, da jo je morala zaradi polnoletnosti zapustiti). Njena takratna rejnica, sedaj že pokojna ga. Kolenc, je menda pisno obvestila CSD Jesenice, da se je Džovana vrnila k njihovi hiši ter zunaj vpila in grozila, naj ji vrnejo sina. Meni se tukaj odpira nekaj vprašanj:
- če je podpisala dovoljenje za posvojitev, čemu se je potem tako hitro vrnila po otroka?
- četudi je podpisala dovoljenje za posvojitev, je bila tudi po starem zakonu (ki ni več v veljavi od leta 1976, če sem prav informirana) upravičena do "1-letnega roka", da si premisli. Ona naj bi se po sina vrnila prej, a ji nihče ni povedal, kam so ga dali, niti ji ga niso vrnili, čeprav bi ji ga po zakonu morali. Zakaj?
- lahko, da dovoljenja za posvojitev ni podpisala, temveč ga je v njenem imenu (češ "kdo se bo pa pritožil oz. kdo jo bo resno jemal, če je pa slušno in govorno prizadeta in nima sorodnikov?") nekdo drug. Kdo in kdaj?
- lahko, da je bila v podpis dovoljenja za posvojitev prisiljena (sklepajoč po tem, da je otroka hotela dobiti nazaj).
Vse to so, če bi se izkazalo za resnično, kazniva dejanja, ki se jih dandanes zaradi zastaranja ne da več sankcionirati, pa vendar... mislim, da kljub temu ni nezakonito izvedeti/ugotoviti, kdo je storilec, če res obstaja.
Razlogi pogrešanja? Njen biološki sin jo želi najti. Mislim, da je to dovolj utemeljen razlog, ki ne potrebuje nobene dodatne razlage.
Jaz sem XXX, s stalnim bivališčem na naslovu XXX, Ljubljana. Za kakršnekoli dodatne informacije sem konstantno dosegljiva na e-mailu XXX ali na GSM-u XXX. Pri iskanju mi pomaga kar lepo število ljudi, ki to počnejo izključno zaradi pomoči Džovani in njenemu biološkemu sinu. Celotno iskanje, vključno z dobrimi in slabimi novicami, je zapisano na forumu, kjer tudi še poteka.
http://www.ringaraja.net/forum/Mama%2C_kje_si%3F/m_5235598/tm.htm
V upanju na Vaš čimprejšnji odgovor se Vam zahvaljujem za sprejetje prijave in upam na nadaljnje sodelovanje.
Hvala in lp
XXX
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
?
... samo popestril je vse skupaj za tačas, ko ugotavljam, kaj naj dam kot pravno podlago za iskanje.
.
, edino za plačo se ne bi branila, če bi bila nekoliko višja. Ampak glede na to, da je redna in točna, nič ne jamram. Da bi zamenjala poklic? Odpade. Poglej samo tale primer. Še nič konkretnega nisem naredila, pa se že zna zgoditi, da se bom znašla na sodišču. 
