spelchy
|
Ojla punce, mamice, nosečke ...
 Čestitke še enkrat vsem novopečenim mamicam in še malo potrpežljivosti vsem, ki še čakate … julija bo kmalu konec, to pa pomeni, da bomo kmalu vse imele v rokah svoje štručke.
Mi smo danes ravno en teden doma … smo se že kar navadili na nov ritem  . Dojenje je steklo, red glede spanja tudi, tako da ponoči samo enkrat vstanemo, se previjemo in nahranimo, tako da očka in mamica lahko večino noči prespita. Trkam po mizi, da tako ostane 
Bi pa želela za vzpodbudo vsem še čakajočim, na hitro deliti z vami svojo porodno zgodbo … in istočasno pohvalit postonjsko porodnišnico, resnično nimam niti ene same pripombe čez celotno bivanje in izkušnjo pri njih.
Rok sem imela 8.7., in se cel dan kar še nič ni dogajalo. Potem je prišla sobota (10.7.), smo še barvali sobo, vgradili strešno okno v sobici od malega, zvečer pa smo si z  in bodočo teto privoščili malo glasnejše glasbe, ko smo še finiširali pospravljanje vse nesnage, nakar me je ob 11ih zvečer začelo grabit  , nič hujšega sicer, ampak na enakomerne časovne razmike, cca 12-15 minut. Sva se z dragim hecala, da je mali tok pameten, da je počaku na fertik sobico, in na finale v JARu, hehe . No in potem sva z sedela v dnevni in čakala, kaj bo, kako pogosto me bo grabilo, ampak ker je bil pošteno utrujen, sem ga pustila spat, js pa sem se sprehajala iz dnevne v jedilnico in nazaj in gledala na uro. Nekje ob 5ih zjutraj so bili popadki na 5 minut že eno uro, in sem klicala v porodnišnico, kdaj naj pridem, so rekli, da ko bodo na 2 minuti, da pri prvorodkah gredo te stvari res počasi. No in sem počasi zbudila dragega, sva se oblekla in ob pol 7ih šla v porodnišnico. Tam naju je prijazno sprejela sestra, me je dala na CTG, ki kot nalašč ni kazal skoraj nobenih popadkov, oz. nekje na 10 minut enega, čim sem potem šla spet hodit po hodniku gor in dol, so me ponovno grabili močnejši in pogostejši (na 3 minute), in so naju poslali še malo ven hodit, za domov menda nisem bila, sem bila 4 prste odprta. Prebrali so tudi moj porodni načrt in se ga striktno držali, kar je še en plus; imaš občutek, da te resno jemljejo, in tudi sproti smo se o vsem pogovorili. Po kakšni uri sva prišla nazaj, ponovno na CTG, ponovno kot zakleto kazalo komaj kaj  . Potem sva se s sestro dogovorili, da narediva klistir, ki običajno pospeši popadke, po klistirju sem se stuširala, ura je bila okrog 10. Tukaj so me začeli grabiti res res hudi popadki, precej redno, in smo šli v porodno. V porodni sem sprva hodila po sobi, zraven sem imela svojega in babico. Ko so se popadki stopnjevali, sem dobila žogo, na kateri sem precej lažje predihavala. Voda mi kar še ni odtekla, popadki pa vedno močnejši. Potem okrog 13h sem rekla, da če je možno, bi nekaj blagega proti bolečinam, ker sem bila že malo utrujena, pa smo ugotovili, da razen maske ne morem dobiti nič drugega, ker smo že predaleč s porodom. In sem probala masko, 2 vdiha, pa mi ni ravno ustrezala. Ponudili so mi opcijo, da predrejo plodove ovoje, da bo to pospešilo porod, vendar bodo popadki precej hujši, lahko pa čakamo, da voda sama odteče, in bodo potem popadki tudi bolj hudi. In sem se odločila, da predremo  . Porodničar je nato predrl, voda je stekla, takoj naslednji popadek je bil kar hud zalogaj, sem se dala na posteljo na vse štiri obrnjena proti vzglavju, vzglavje so mi dvignili, da sem se lahko naslonila tam čez, in smo dihali dalje. Ko tudi to nisem več mogla, smo se šli pa »z boka na bok« še zadnjih 15 minut; ti popadki so bili enkratni, kolikor se mogoče čudno sliši, ampak na koncu trebuh oz. maternica sama iztiskata plod, treba je samo dihat. Potem pa samo še noga k sebi, 3x potisnit, in Simon je bil zunaj ob 14:17. Težko opisat občutke, oba z očkom sva bila v solzah, malček pa tudi neverjeten.
V zadnji fazi poroda sem imela ob sebi dve babici, porodničar pa je prišel parkrat vmes pogledat, kako napredujemo. Kljub temu, da je imel Simon 3,940 kg, 54cm in obseg glave 37cm nisem bila rezana; sta obe babici resnično skrbno čuvali presredek, za kar sem jima hudo hvaležna, saj sem danes že čisto ok. Prve dni je bilo malo razboleno, to je pa tudi vse.
Kljub temu, da sva prvo noč z malim preživela v sobi na intenzivni, ker so bile sobe na oddelku polne, lahko celotno osebje samo pohvalim. Od sester do pediatra, pa porodničarja, babice … enkratno res. Naslednjič grem gotovo spet v Postojno. Je čudovit občutek, da sem v prvo rodila zdravega, ornk fanta brez kakršnih koli zdravil in protibolečinskih sredstev, ob tem pa še nisem bila rezana; naravni porod – tako kot sem si to želela.
Vsem ki še čakate, privoščim vsaj tako lepo izkušnjo, kot sem jo doživela sama, potem pa se tipkamo med mamicami, ko bomo debatirale o mleku, kakcih in pleničkah .
Lep dan in upam ,da se vam štručke čimprej pridružijo.
_____________________________
Simon 11.07.2010
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
bova čez vrjetno..Jutri moram bit v porodninici ob 8h zjutraj pa upam da se kaj pokaže... 
nosečnosti ko sem bila že čez rok so me poslali na pregled kar v porodnišnico...tam sem bila enih trikrat...pol pa sem itak rodila... 
/,Pričakujemo 
/
/
(22.6 - 22.7.)
Ninchy (PDP 28.06.10) - 25 let/1
(23.7. - 23.8.) 
ŠT.PUNČK = 20 
ŠT.FANTKOV=20 
ŠT.PRESENEČENJ= 32
11.5.2010 Chihuahua 05.07.2010 Črt 1490 g 41 cm 
19.6.2010 Balem 08.07.2010 Neža 3410 g 51 cm 
preprosto spi in nobenih 
. Pa še 
mi ful pritiska dol, da imam občutek kot da mi bo vsak čas ven padla. 
Ampak pustimo se presenetit.... 
, tako da sem bolj počivala. Že dve noči ful slabo spim, pol sem pa čez dan kot cunja in se mal uležem, čeprav nisem nič spaala, ampak brala. 
