BIS30
|
Dobro jutro mamice in otročki!
Danes se prvič javljam na tem forumu, pa še to po 10 dneh premora...V tem času se je toliko zgodilo,d a bi lahka knjigo napisala:
Kot veste sva z Zivepo obe not ostale, zvečer smo mele babji večer ( 5 kom nas je čvekalo pozno v noč) - spala samo dobro uro. Ker je bil test za razpok pozitiven, so me na 8 ur filali z antibiotiki v kanal. V petek smo dobili gel (pri Zivepo je vžgalo), pri meni nič, v soboto zjutraj duplo dozo gela - nič (razen da me je vse bolelo in špikalo...), zvečer še eno dozo, aja pa klistir, ker je bilo črevo ful polno... Sem rekla, da mi ga lahk dajo 5 doz, ker pri meni (glede prebave ful zaprta), to ne pali...Celo noč me je pikal, pa nič. Aja vmes so pogruntali, da menda sploh ni bil razpok, ampak ker so že začeli, morajo dokončati...V nedeljo (6.6.) spet cel dan nič... Zvečer pa mi je doktorica opravila masaži materničnega vratu - se ful dober sliši - jaz sem pa po stropu plezala (z roko ti gre not in ti masira nekaj minut) brrrrrrrrrrrrrrrr...še zdej me strese!!! Ni in le čez pol ure so se začeli popadki, ki so mene kr fajn boleli v križu, ampak baje še to ni bilo nič. Punce so me masirale do polnoči..potem pa sama 4 ure. Dvakrat sva šli s sestro v porodno preverit, koliko sem odprta...nazaj na oddelek. Ob 5:00 že noro in me peljejo dol in končno odprta sanjske 3 cm. Pokličem dr. za ultivo in mojega... V glavnem če ne bi bilo ultive, bi me kap. Toliko sem bila izmučena po 36 urah nespanja, da mi je kr oči obračal... V porodni so se popadki skoraj nehali, tako da so mi komaj ultivo nastavli... Vmes spala...Ena vem, da je ful kričala, jaz pa nisem mogla nič. ko mi je ob 8:00 babica dodala umetne in mi govorila, da naj spim, sem ji rekla, kako spim, jaz ja moram rodit... No, pa sem se prepustila in zaspala, ko je prišel popadek, sem delala točno to kar mi je rekla. V eni uri se odprla na 8 cm, 10:24 pa se je rodil Aljaž, velik 51 cm, težak 3.295 g, OG: 35 cm. To je pa res neizmerljiva sreča. Takoj bi šla še enkrat rodit, samo prejšnje dni in tiste gele bi izbrisala. Na koncu so res ugotovili, da ni bilo razpoka, rodila pa sem točno 14 dni po roku. Mali je imel ful bogo kožo, razpoke na pregibih, rdeče fleke...
In sedaj naprej: v četrtek KONČNO gremo domov. Ker jih je ful rodilo, smo na papirje čakali do 16:00. Sem kar drisko dobila... Pridemo domov, vse super, nekje ob 23:00 mali kako da je lačen, ga podojim, pa kao zaspi, pa spet joče.... Čez nekaj časa pa se je tako drl kot bi ga rezala, skrčil se je kot žoga, bil temno rdeč... Sej vem, da so to krči, samo predstavljajte si, 1. noč doma. V bolnici so me pohvalili, ker je zelo malo izgubil....Pol pa tole. Z mojim greva direktno na pediatrijo, mali je neutolažljivo jokal in kaj mi reče sestra, če imava napotnico (mi pa šele 7 ur doma), potem, če imava dudo???, pa kako plenico??? Sej vem,d a sem mogoče grozna, samo res si nisem imela časa pripravit... Pa še to, v tisti brzini grem kar v majci, brez modrca...in ko je mali tako jokal, sem jaz bila mokra do kolen... Obdržijo naju noter...in ko je nekje ob 5:00 spet tulil sem šla do sestre, pa je rekla, kaj mi ni jasno pač ima krče. Jaz pa kako, če je star šele 4 dni, meni sos rekli, nekje pri 3 tednih...ona pa ja gospa eni 3 tedne, eni nikoli, vaš pa po 4 dneh... Če bi imela moč, bi jo menda kr.....Zjutraj pride druga sestra, sicer ful vredu, mi vse razloži...in malega zvagava, ga podojim, ga spet zvagava in kako je spil samo 30, moral bi pa po njenem 60!!! Dobim napotke: električna črpalka, pa potem z brizgalko dodajat...Ja vse lepo in prav, samo naš ta mal je tak zaspanček, da mi že na zizi zaspi, pa ga bockam... zdej mu nej še pa z inekcijo filam usta. Pa sm mu, itak mu je vse ven steklo. Pa je rekla, bote vidli, čez en mesec boste tu, ker bo prelahek in bo moral na infuzijo... Meni se je skot zmešal, jokala, bila čisto na koncu... Počutila sem se kot največja budala, nesposobna.... Pa sem malega mogla zbudit, ni da ni, kaj mu nisem delala, pa nič, on se nasmehne in spi naprej. Potem je prišla glavna zdravnica, ker je zvedla, da ful jočem in vsaka čast, me je pomirila... in da naj se odločim, ali še želim ostati 1 dan ali gremo domov. ITak domov!!!! Dala mi je številko od sestre, ki je v P imela dojenčke preko in jo naj pokličem če bo še kaj. Sem jo zvečer zgolj informativno, pa jo je skoraj kap, da kdo mi je rekle 60... Meni res ni nič več jasn!!!.. V glavnem 1. noč sva ga dala spat okrog 23, ob 3 sem ga zbudila...podojila, pol je pa spal do 7:00. Pri nas traja dojenje cca 1 uro. Danes ponoči pa sva ga dala spatokrog 23, sam se je zbudil nekaj čez 1, pa potem nekaj čez 3, pa nekaj do 6... Dodajam mu nič, ker sva se z mojim prvi večer skoraj skregala, ker otroka pač ne moreš prisilit, da bi jedel. Bodmo videli, kaj poreče jutri patronažna...
Res pa sem ugotovila, da dojenje v ležečem stanju ni zame, ker mu dojka prekrije nosek...in potem zajame več zraka, zato sedaj sedim, pa kupčke podirava tudi vmes...
Nikoli prej si nisem mislila, da lahko tako boli, ko ti odpeljejo ta malega, pa ga pikajo, pa njegov jok odmeva po hodniku...
Drage moje, mislim, da res moram nehat, ker sem kar za celo stran napisala, samo želela sem deliti z vami svojo zgodbo, ker verjamem, da ima tudi katera druga kakšno podobno zgodbo. Res ne ve, ali je bolje, da sploh nimaš mleka, ali je bolje, da mali ne spi... Pa sej bomo zmogle, kaj ne??? Za naše sončke!!!
Lepo nedeljo vsem, pa brez zamere za ZELOOOOOOdolgo zgodbo!!!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pa ne zamerit če komentiram... 
, dobila sem kar solzne oči, ko sem prebrala, skozi kaj ste morali iti 
, ker sem si predstavljala, kako hudo bi bilo meni. Upam, da se vam življenje čim prej poštima, tako da boste zadovoljni vsi! 
. 
To je pomoje full preveč za 3.mesečnika al ne? Saj na koncu dneva to znese okoli 800ml mleka, pa 200 ml čaja, ampak meni je še vedno to ogromno. 
Zato pa tudi ne vidim smisla v tem, da se karkoli ne sme. Vse se sme, če so količine "normalne". 
Res ne morem verjet, kolk je to od vzgoje vse odvisno... 
lačen nimaš dosti izbire. Al mu dat jest al pa se bo dru do onemoglosti. Ta druga varjanta pa se mi ne zdi koristna ne za našo dušo (ker se ti srce para ko mali joče) ne za njega, ki se čuti malo pozabljenega. Torej hitro najt kak miren kotiček in ga nahranit
