bela vrtnica
|
IZVIRNO SPOROČILO: Teja K Markicaa ti bom pa jaz odgovorila na tvoje vprašanje na dologgooooooooooooooooooooo No pri meni je bilo tako, da mali ni in ni hotel zagrabit... Tudi sestre so bile toliko "prijazne" da niso imele časa prit pogledat, kaj je narobe in so samo rekle, da je preveč porodne vode spil in da ni lačen... No po 1 dnevu in pol sem rekla svoji mamiki, naj mi prinese črpalko v bolnico, da si jaz spumpam in poskusim dat flaško ta malemu... in ko sem začela pumpat je prišla ravno vizit in me je doktor: "kaj vi pa ne misite sploh poskusit dojit?" in da vidiš mene ko sem popizdla... no kaj je bilo... tik pred tem sem bila da fašem mastitis, to pomeni, da sem imela čisto trde joške... v glavnem ena praktikantka je prišla in mi pomagala: rekla je, da imam vdrte bradavice in da zato mali ne more zgrabit, je joško prijela in mu nekako v usta stlačla in mali je veselo pil... svetovala pa mi je, da si naj nabavim nastavke za dojenje, so čisto poceni in olajšajo dojenju, sploh na začetku. Tako, da jaz pumpice ne bom imela s sabo, saj imajo v porodnišnici tudi elektronske pumpice, bom pa definitivno imela nastavke za dojenje (spominjajo na takšne velike dude ampak otroka ne polenijo, tako, da potem še vedno pije iz joške... nastavke pa odstraniš takrat ko že uspešno dojita.. meni je tudi patronažna veliko pomagala potem doma)... No toliko od mene :-) Pa se opravičujem vsem za takšne dolge poste Tudi pri meni je bila podobna zgodba. Ko sem jaz rodila mojo je bila v bolnica takšna gužva, da so nas po uri in pol že odpeljali na oddelek. V porodni je samo na hitro pokazala kako jo naj pristavim, vendar ni nič povlekla. Je rekla, da je preveč plodovnice spila in naj raje počiva. Tako jo prvi dan (od 7.20 zjutraj, ko sem jo rodila nisem čez dan nič dojila in tudi nobena sestra mi ni nič pomagala oz. svetovala kako in kaj). Potem pa je zvečer prišla druga izmena in ena bojša sestra, ki mi je svetovala naj gre mož po nastavke, da mogoče pa imam premajhne bradavice. In res mi jih je prinesel, sestrice so mi jih prekuhala in potem smo se celo noč lepo dojile. Lepo (beri: dve ure je bila priklopljena na desno zizo in je ni in ni hotela spustiti, tako da mi je kar kri tekla). Tako da prva noč je bila res huda, potem pa je šlo. Seveda z nastavki za dojenje. Tako je bilo vse ok, lepo sva se dojile vse dokler nisem imela prve posvetovalnice. Ko me je pediatrinja napiz...., da je dobila premalo na teži (600g v enem mesecu, baje pa je minimum 450 g) in podvomila o najinem uspešnem dojenju. Medtem ko sem jaz imela mleka še in še, pa še Zara je bila čisto zadovoljen dojenček. Čez dan smo se dojile na dve do tri ure ponoči pa samo enkrat, ker se ni zbujala. In ko sem patronažno sestro vprašala, če jo naj zbujam, mi je rekla, če sem malo zmešana, naj raje uživam, da je otrok čisto zadovoljen in da lepo pridobiva na teži. Medtem, ko me je peditarinja tako nadrla, da sem bila čisto v šoku in je rekla, da jo moram ponoči obvezno zbujati. Skratka, da skrajšam. Stvar je bila v tem, da je imela Zara tako močne krče in da je mogoče preko nastavkov še več zraka dobila, tako da je dojenje postalo prava muka in je trajalo tudi po uro in več (prej pa čisto v redu). Tako da zdaj se bom potrudila najprej brez nastavkov in res bom poslušala samo svoj občutek in ne druge. Ker potem smo pri dveh mesecih začeli dodajati AM in tako smo pri 4 mesecih zaključili z dojenjem, ker ni in ni hotela vleči. Vmes sem si skoraj mesec in pol črpala za vsak obrok (kar je tudi zelo naporno), vendar za otroka vse in tudi brez nastavkom sem poskušala pa ni in ni hotela, razen ponoči. Tako da upam, da mi bo tokrat dojenje uspelo čisto po naravni poti brez kakršnih koli dodatkov. Aja mleka sem pa imela toliko, da sem vmes imela 3x mastitis, enkrat celo antibiotike, 2x pa sem si kar samo pozdravila s toplimi kopelmi in čim večjim številom podojev. Upam, da nisem preveč zatežila. Uspešno dojenje vsem in res poslušajte svoj materinski čut, ker to je najbolj pomembno.
|