tintara
|
Evo, smo bili danes tudi že na merjenju. Bi mogli že dopoldne, pa je bila ekipa na terenu, tako da sva šla šele zdaj. In je bila spet 100ka. No, saj danes pa res nisem več pričakovala zapletov, ker je bil dopoldne lepo kar tri ure v kosu pokonci in to precej dobre volje - prejšnje dni je skoraj cel dan prespal. No, sva se domenila z zdravnikom, da nima smisla še enkrat hodit, če bo nespremenjen, če bi se poslabšalo in ne bi bila ziher, potem bom pa že še šla. Samo mislim, da smo ven iz ta hudega. Kašlja sicer še, občasno kar zajoka zraven, ker ga zaboli, smrka pa skoraj ne več. Količina smrklja se je vsaj prepolovila . No, vročino smo pa zjutrj še kar imeli, 37,7, prej se mi je na otip zdel normalen, sam ni bilo časa merit, sva hit letela merit (in komaj ujela ekipo, ki je spet nekam letela). Bova merila še zvečer. Blondy: znaki bronhiolitisa: hm, v bistvu gre za prehlad, ki je šel na pljuča. Kolkor jaz vem, se ga ne da spoznati brez poslušanja pljuč. Če ta piskajo in pokajo (nad pljuči se mi zdi da rečejo), potem je to to. Ne vem, morda bi Romama vedela bolje opisat. V glavnem, dokler dojenček samo smrka, ni nobene panike, ko začne kašljat je huje. Pa še ni nujno, da gre za bronhiolitis. V bistvu, če malo razmislim, važno je samo kakšno saturacijo ima. Če je ta zadostna (ponavadi nad 94, čeprav tudi 92 je včasih meja), potem itak zadevo prebolevaš doma. Znaki slabe sturacije so pa: hitro dihanje, meni so rekli, če ima nad 50 vdihov na minuto (brez vročine, ta namreč tudi zviše dihanje), sunkovito dihanje s trebuhom (dojenčki itak dihajo s trebuhom, samo ne tako sunkovito) in ugrezanje v predelu nad ključnico. No, k sreči tega nismo doživeli (pri VAnetu, ker pri Gašperju smo - samo takrat naj bi imel napad astme). Nič bat, jaz nisem neki paničar za odhode k zdravniku, pa sem čisto lepo vedela, da ga moram peljati. Je bil čist preveč zaspan in premalo je jedel zase. No, sa j to nama tudi še ne gre najbolje, sam plenice so mokre, tako da baje ni panike. Sem pa jaz ugotovila (isto kot ti, Romama), da skoraj nimam mleka. no, na levi dojki je bil kar problem, ker sem mu hotela olajšat zadevo in ga bolj pristavljala na desno (kjer je vedno bilo več mleka). Ker je toliko manj jedel, so se dojke prilagodile in pač manj proizvajajo. Ker sem se spomnila nate, Romama, sem ukrepala in šla danes ponoči si sčrpat in iz leve (sicer po dojenju, ampak vseeno) dobim ven samo 10 ml. sem se odločila, da ga zdaj, dokler bo še bolj slabo jedel, dajem izključno na desno, iz leve si pa po vsakem dojenju izbrizgam. No, zdaj je že malo bolje. Sem načrpala že enkrat 60 in zdaj 45 ml. Sam to še ni dovolj, da bi se zdrav otrok najdel. Maya; verjamem, da ti je neumno, da so te tako obravnavali. Če je pljuča vseeno poslušal, mu zaupaj, no, vsaj mislim, ti veš po govoricah kako dober je. Pa ja, zagotovo bi videla, če bi bil Tomaž slabši. Ne skrbi, s Tomažem je vse v redu. Veš tudi pri nas je en podoben, sva prišla nanj v petek popoldne. saturacija je bila v redu, pa sme vprašala če ga bo poslušal (ker je pač zdravnica zjutraj rekla, da ga bo). Pa pravi, saj nimam primerjave, da bi vedel ali se boljša ali slabša. No, pa ga je potem vseeno poslušal in še enkrat potrdil diagnozo. Potem se mu pa ni zdelo vredno, da bi hodila 2x dnevno na kontrolo: je rekel, pa saj ga vidite, da čisto lepo diha... No, jaz takrat še nisem bila dovolj sigurna vase (in v Vaneta), zdaj sem bolj. Ker sva pa že imela naročilo od prve zdravnice, je pa rekel, no pa hodita. Pa sem nekaj jamrala prijateljici zdravnici (dela sicer drugje, sam jih vse pozna) in je rekla, da ta dzravnik včasih izpade total aroganten, sam da v resnici ima pa baje ful nos za resnost težav. Ne vem, mene je malo potolažila. Zdaj sva bila 2x pri njem (enkrat prej z Gašperjem) in vem, da bi ga Gašperjev zdravnik poslal v bolnico, on ga pa ni. In res je dečko po enem Voltarenu, ki mu ga je zbasal v ritko, po 15 minutak prišel nasmejan v ordinacijo in čisto ta prav. Takrat sem mu bila hvaležna, da ni paničaril. Aja, Maya, pa da ne boš mislila, da zdaj opravičujem ravnanje tvojega zdravnika, še vedno mislim, da je naredil narobe. Ojoj, danes sem pa dolga in precej z zdravniki obarvana OK, še nekaj, pol pa neham. Romama: verjamem, da je ta starejši naporen. Koliko je pa star? Pri nas je najbolje, če sta doma oba. Potem se igrata skuapj in je super (razen občasnih prepirov in skokov v lase). Če sva sami z NAdjo (3 leta) mi pa pomaga pri previjanju, nekaj se sama zaigra. Ko dojim, ji rečem, naj prinese kako pravljico ali knjigico in jo gledava, in pa ja, precej smo zunaj. Kako bi brez tega, pa ne vem. Takrat Vane spi, pa se midve skupaj. Sicer mi popmaga še pri kuhi (tako fajn sčisti papriko in kumare, da lahko kamot to njej prepistim). V glavnem, držim pesti, da ta velik ne bo prinesel še kaj domov. Itak jih pa čisto izolirat ne moreš (ne ta velikih, ne ta malih). Saj pri nas kamot dobimo domov od šolarja, tako da nismo nič na boljšem. Ma ne vem, zaenkrat mi je lažje imet zdrave otroke ves čas doma, kot pa potem bolne en teden cajtat, prej pa imet nekaj časa mit dopoldne. O, me prav zanima, če se bo katera pretolkla slkozi moje litanije. Ninča: zate in za Matevža držim posebne pesti. Še vedno sta mi bližja, kot bi bila sicer. Res upam, da se čim prej znebite vrečke in da zaživite normalno življenje. In ja, super mama si, ne pozabi tega. In Matevž je super dečko. Dovolj od mene, T
|