terida
|
Uspavanje dojenčka
To metodo sem odkrila v knjigi The Baby Whisperer Solves All Your Problems od Tracy Hogg (http://www.amazon.com/Whisperer-Solves-Problems-Teaching-Questions/dp/0743488938). Imenuje se Pick Up / Put Down (ali na kratko PU/PD, prosti prevod: dvigovanje in polaganje) in je primerna za dojenčke starejše od štirih mesecev. Z njo se dojenčka nauči, da se sam pomiri in sam zaspi. Gre pa nekako takole (bom skušala povzet ta pomembne stvari):
- Pred vsakim spanjem dojenčki rabijo nek ritual. Torej, ne samo pred večernim uspavanjem, ampak tudi pred dnevnimi je pomembno, da počnemo vedno iste stvari, da dojenček sluti kaj sledi in tudi, da se počasi umiri (dnevni rituali so seveda krajši od večernega, a je dobro, da se stvari vedno lotimo na enak način). Na primer, z njim v naročju gremo v njegovo sobo, zatemnimo okna, mu nežno prigovarjamo, da je čas za spanje, se usedemo in ga za kratek čas podržimo v naročju, da se umiri (ne smemo ga zibati ali se z njim sprehajati gor in dol po sobi, ker se tega dojenček potem navadi).
- Dojenčka damo spat vedno 15 do 20 minut pred časom za njegovo spanje - takoj, ko začne kazati znake zaspanosti in ne šele takrat, ko od same izmučenosti že joče. Tako kot odrasli, dojenček ne more iz aktivnosti kar takoj preiti v spanje, ampak rabi čas da se umiri. Tako je treba računati s tem časom in ne pričakovati, da bo zaspal takoj, ko se ga položi dol.
- Dojenčka položimo v njegovo posteljico. Z umirjenim glasom mu prigovarjamo, da gre spat (tole z glasom je pomembno, da se zaveda naše prisotnosti in zato, da ga potem sčasoma umiri že sam glas). Roko mu položimo na hrbet (ali trebuh, odvisno kako leži) in (vsaj sprva, ko ga učimo samostojnega uspavanja) ostanemo z njim dokler ne zaspi. No, to je seveda idealen scenarij, pri kateremu se dojenček novemu načinu uspavanja nič ne upira. V realnosti pa seveda dojenčki, ki samostojnega spanja v svoji postelji niso navajeni, hitro povzdignejo glas, da starše opozorijo, da so se verjetno zmotili :) No, takrat pride na vrsto PU/PD del te metode.
- Če dojenček joče, ga dvignemo in pomirimo. Tisti trenutek, ko neha jokat, ga položimo nazaj v posteljico. Če spet zajoka, ga spet dvignemo itd. Mogoče se sliši enostavno, a se zna zgodit, da ga je treba 50-krat dvignit in spustit preden ugotovi, da je to to in se sam umiri in končno zaspi. Vseskozi mu nežno prigovarjamo (npr. Nič ni hudega, samo spat greš...) in ostanemo z njim dokler ne zaspi.
- Še par pomembnih stvari v zvezi s PU/PD:
-- Če začne dojenček jokat že na sredi polaganja (preden se dotakne postelje), ga moramo vseeno položiti na posteljo, umakniti roke in ga šele na to znova dvigniti.
-- Če se v roku dveh minut v rokah vseeno ne umiri, ga kljub temu položimo dol in potem spet dvignemo gor.
-- Če se v rokah zvija nazaj ali kako drugače upira temu, da ga držimo, ga položimo dol (če potem še vedno joče, ga seveda spet dvignemo).
-- Dojenčka ne dvigujemo, če joka "mantra" jok - enakomerni jok, pri kateremu mu v bistvu "ni hudo, ampak mora izjokat, da se pomiri". S tistim jokom se dojenček dejansko sam umirja in ga z dvigovanjem samo motimo. Na začetku uvajanja samostojnega spanja dojenčki pogosto zaspijo sredi takega joka. Seveda je nekaj umetnosti razlikovati med tem jokom in tistim, pri kateremu je dojenčku res hudo in ga je treba dvignit in potolažit, a se da :)
-- Če je dojenček navadno zaspal na materinih prsih, je dobro, da začne s to metodo nekdo drug (npr. oče). "Začne s to metodo" pomeni, da prvih nekajkrat, ko se dojenčka daje samostojno spat, to počne npr. oče. Med samim izvajanjem PU/PD se oseba, ki to počne, ne sme zamenjati, ker to pomeni, da gre vse spet od začetka.
-- Najslabše je, da se sredi PU/PD starš premisli in odneha. Če se bo še kdaj lotil tega, bo vse trajalo mnogo dlje, ker bo dojenček mislil, da če joče dovolj močno ali pa dovolj dolgo, bo starš prenehal s PU/PD tako kot zadnjič.
-- Ko se starši odločijo, da bi radi, da se dojenček nauči zaspati sam, morajo potem to delati pri čisto vsakem uspavanju! Tudi ponoči! Če niso pripravljeni tega vedno ponavljat, naj se raje niti ne lotijo, ker ne bo pravega efekta.
-- Če se uspavanje izvaja kot je napisano, deluje! Prvič lahko traja tudi skoraj eno uro, a bo z vsakim uspavanjem krajše. Mlajši kot je dojenček, lažje je (za mlajše od štirih mesecev pa ta metoda ni primerna).
-- Nekaj dni potem, ko že vse teče kot namazano, se (predvsem pri fantkih, ne me vprašat zakaj) rado poslabša - kot bi dojenček malo potestiral, če mislimo čisto resno. Če vztrajamo, se hitro spet popravi in se potem ne slabša več.
-- Pri tej metodi dojenčka ne pustimo, da se sam joče in mu tako ne "uničimo" zaupanja v nas. Če smo ga v preteklosti kdaj pustili jokat samega, je treba najprej znova vzpostavit zaupanje in ga šele nato učit samostojnega spanja (tole z vzpostavljanjem zaupanja je spet svoja znanost, ki je tudi opisana v zgoraj omenjeni knjigi).
Pa še naša izkušnja (za korajžo): Primož je bil prej "hud" primer - zaspal je izključno in samo na dojki (podnevi in ponoči), poleg tega je spal le v zakonski postelji (če smo ga preložili v njegovo posteljo, se je takoj zbudil in začel protestirat). Ker ima starejšo sestrico, ki je za vikend doma, med tednom pa v varstvu, smo se odločili, da uvajanje začnemo na četrtek (tako naj bi bilo delanje PU/PD do sobote že krajše, da ne bi preveč motilo njegove sestrice). Mož je vzel v četrtek in petek dopust in samo on dajal Primoža spat tista dva dneva. Prvič je trajalo cca. 40 minut. Že naslednjič je trajalo "le" 20 minut, potem pa vsakič manj. Tretji dan sem se že jaz opogumila in ga sama dajala spat (seveda se je v naročju zvijal in mi kazal, da hoče dojko, a se nisem dela). Malo slabše je bilo, kot takrat, ko je mož to počel, a sem pričakovala huje. Potem pa je četrti dan kar na lepem sam zaspal. Brez kakršnega koli joka. Mož (takrat ga je on uspaval), ga je po ritualu položil v posteljico. Primož ni nič jokal, malo se je obračal, malo noge vlekel, potem pa se umiril in sam zaspal. Nam se je pa Marija prikazala :) Od takrat velikokrat zaspi čisto brez joka in brez težav (pogosto sploh nisem v sobi z njim ko se pomirja), včasih malce zajoka, a se zelo hitro pomiri in ga niti ne dvigujemo (zadošča mirno prigovarjanje in dotik roke), zelo redko pa ga je treba še dvigovati in polagati, a tudi v teh primerih le nekajkrat, potem se pomiri sam. Je pa res, da je za to treba kar dosti samodiscipline in predvsem konsistentnosti - odkar smo začeli s tem, ga nikoli nismo več vzeli v svojo posteljo ali pa uspavali z dojenjem. Tudi če se zbudi sredi noči, ga na isti način pomirjamo kot čez dan.
Aja, pa še to: Primož od drugega meseca naprej ni hotel več dude (in je potem namesto dude imel kar mene). Ker se mi ni zdelo smiselno dudo uvajat zdaj (bala sem se, da bi se je preveč navadil, čeprav je v bistvu ne mara in sploh ne ve kaj z njo počet), sem se odločila, da mu nekaj vseeno dam za cuzat, ko bo v posteljici (da ne bi slučajno prsta našel). In to je zdaj bodisi tetra plenička bodisi kakšna moja majčka (da diši po meni). S tem se zdaj dostikrat pred spanjem poigra in potem skoraj obvezno zaspi tako, da to cuza.
Za tiste, ki ste napisale, da se otrok sam uspava, a da traja predolgo: mogoče pa je problem samo v pomanjkanju rituala ali pa v tem, da se da otroka spat prepozno (da je preveč zmatran, da bi zaspal - če veste kaj mislim). Ali pa je težava v "prehudih" pričakovanjih - otrok rabi okrog 20 minut, da sam zaspi in tega se ne da forsirat (čeprav v mojih izkušnjah zdaj Primož v 99% zaspi mnogo prej kot v 20 minutah). Če vas pri tem ne potrebuje zraven, itak ni problema, če pa se začne jokat, delajte PU/PD.
Tako, mi smo zmagali :), upam, da bo to pomagalo še komu. Res priporočam zgornjo knjigo (jaz sem jo naročila preko spleta), ker ima kar nekaj koristnih nasvetov tako za dojenčke kot za malčke. Najbolj osnoven, ki pride prav čisto pri vsaki situaciji, je ta: "Start as you mean to go on." torej, "Začni tako kot misliš nadaljevat." Pove marsikaj :)
|
Natisni
, jih človek sploh ne vidi. vsaj men rata taka bula, kot da bi me pičlo 5 komarjev na isto mesto.pa srbi tud in čez neki cajta izgine. 
In pol k ustanemo, se mi pa smeji z gugalnika in itak čez pol ure začne zehat, k je vsa zaspana... 
Bom šla drug tedn do baby centra po tisti tamali bazenček, da bo Kajčka uživala (ful se rada kopa).
. 
. Sem bila pa zjutraj čist polomljena. Me je skoraj iz postelje vrgla z svojim preobračanjem in brcanjem. 
Primoža, ki je bil en tak naporen dojenček, saj se je hotel non-stop po rokah nosit in je zaspal samo na joški. Ponoči je spal pri nama in se je vsaj trikrat zbujal, čez dan pa spal vsakič največ po pol ure. Evo, lahko veselo in ponosno sporočam, da je vse to preteklost 
Odkar sam sedi (malo pred 6. mesecem je začel že kar stabilno sedet), se kar lepo sam zamoti in ga ni treba več naokoli nosit. Zaspi tako, da ga položimo v njegovo posteljico, kjer se stisne k tetra plenici (ali pa moji kanotjerci - zdaj lahko uporabljam ta izraz, ker ste se izobrazile 
Ne morem vam povedat koliko lažje je zdaj naše (predvsem moje) življenje! Če ima katera težave z uspavanjem ta malega, lahko povem kaj več, sicer ne bom zdaj s temi "metodami" utrujala (nismo ga pustili jokat, en drug način smo ubrali)... 
kar sitna, spala je od približno 13,30 pa do 15 ure, potem pa nič več do sedme ure. Videlo se ji je, da je utrujena, zaspat pa nikakor ne. Ker se zraven prvega zobka, kaže še ena bela lisa, sem predvidevala, da se ji prebija tud idrugi zobek, zato sem ji dala kar pol žličke Calpola, potem pa je v 15 minutah zaspala. 
