Teya D.
|
Vidim, da ste vse zelo pridne in da kg kar kopnijo!
Sama se bom tehtala samo vsakega 10. v mesecu, da ne zgubim volje.
Kar tako naprej in zagotovo bodo še boljši rezultati, kljub pregreham.
Današnji dan je bil bolj namenjen počitku in tudi nekateri so mi hoteli priklicat na dan slabo vest, sicer so priklicali žalost in dvome , ki so me popeljali pred ogledalo, saj sem se sama počutila, da izgledam malček bolje. Odločila sem se že na začetku, da se ne bom obremenjevala z besedami in žaljivkami na moj račun in bo bolje. Zato tudi nisem nikomur posebaj poudarjala, da sem se česa lotila, saj te potem samo gledajo vsak dan, kritizirajo in primerjajo.
Naj vam pa vseeno zaupam zgodbo, če se vam da brat...
Ko sem se včeraj odločila, da na 'hitro' skočim v trgovino, nakupim najnujnejše priboljške za naša sončka in nato smo lahko mirno pri babici, me je pot ponesla tudi v tekstilno trgovino. Odločila sem se namreč, da bi pri 'počasni' menjavi garderobe ( ko bodo kopneli kg bo potrebno kupit tudi kakšne nove hlače, maje... ) malce spremenila svoj stil in dodala nekaj novega, npr. zadnji hit - oprijete, ozke jeans hlače.
Ko sem po skoraj 2-urah brskanja, premetavanja in prelaganja na policah med nizkimi cenami ugotovila, da ni in ni št. konfekcije, da bi zlezla na mojo veliko rit, sem bila kar pobita. Modeli hlač so bili enkratno oblikovani, vsekakršnih barv in linij. Takrat sem se še bolj zavedala, da moram in moram zbit te nadležne kg, ne samo zaradi oblačil, zarad sebe, svojega zdravja in samozavesti. Da bi lahko spet oblekla, kar želim in ne nekaj kar je pač v moji številki, čeprav je veliko in vrečasto, da se počutim kot šotor. Tako ogromna sem, da če bi stopila v rumeni majici pred šolo bi šolarji mislili, da je prišel avtobus. ( to sem prebrala v enem od dnevnikov, da imam sotrpinko, ki ima enake misli )
Ok, rekla sem si dosti s temi mislimi, enkrat mi bo uspelo in takrat bo super!
Današnji dan sem začela polna optimizma, zagnana, z novimi idejami kako misli odvrniti od hrane in vmes kaj pametnega postoriti. In pride tisti trenutek...moment, ki mi je delno pokvaril današnji dan in v meni povzročil kratki stik. Bila sem urejena, saj smo nameravali na kosilo, ko stopim pred babico ( sorodstvo od mojega ) in reče kako so kaj hlače. Nič mi ni blo jasno, zato sem rekla, kaj mislite...ne razumem. In reče, če sem lepo hlače gor dobila ali sem se mogla na posteljo uležt, da sem jih lahko zaprla. Ker sem zelooo močna v bokih (in v predelih, ki jih imamo ženske najraje). Za trenutek mi je kar zmanjkalo besed. Nisem vedla kaj naj odgovorim, sem na hitro premišljevala. Hlače so mi v pasu malo prevelike, zato sem rekla, da so čisto ok, da so še malo večje in da nisem tako ogromna, kot me mogoče vidi ona ( po mislih mi je tudi letelo, kaj pa če ona tako zapira svoje hlače ). Bi ji povedala par ostrih na račun njene postave, vendar se zavedam, da moram bit spoštljiva ,da tudi ne more opazit razlike, ki jo opazim jaz, pa četudi imam samo 2kg manj.
Dobila sem motivacijo, še večjo kot sem jo imela.
Čeprav je bil najprej šok pa sem vseeno preživela.
Hvala da ste brale, mi je lažje. Naše druženje mi ogromno pomaga!
|
Natisni
, ma ne vem jaz pač tako razmišljam. 
. 
), čez dan sem bila s hčerko (20 mesecev), zato sem se lahko učila le ponoči, kar pa je s praznim želodcem kar težko. 
. upam, da vam bodo kaj pomagali. 
