Anonimen
|
MITI O SPANJUOtrok mora zaspati sam. Otrokovi razvijajoči se možgani nujno potrebujejo bližino odraslega, da jim pomaga doseči stanje notranje umirjenosti. S telesno bližino, umirjenim pripovedovanjem, božanjem ali masažo dosežemo, da se v otroških možganih sproščata oksitocin in opioidi, ki pomagajo, da se otrok umiri in počasi zdrsne v spanec. Otrok mora zaspati ob določeni uri. Otroci niso roboti in prav tako kot odrasli se različno odzivajo na vsakodnevne dogodke. Včasih so zvečer utrujeni in hitro zaspijo, spet drugič se želijo pred spanjem poigrati s starši, od katerih so bili cel dan ločeni. Ali pa je za njimi razburljiv dan in potrebujejo več časa, da se umirijo in pripravijo na spanec. Spoštujmo njihove individualne potrebe, tako kot sami hočemo, da otroci spoštujejo naše. Otrok mora prespati celo noč. Medicinska definicija »prespati noč« pomeni prespati v kosu pet ur. Večina dojenčkov in malčkov se zbuja precej pogosteje. Še posebej tisti, ki se dojijo. Sicer pa ima vsak otrok svoj ritem spanja, ki gre v razvoju skozi vrsto faz. Otrok ponoči ne potrebuje hrane oz pijače. Tako kot odrasli so tudi otroci lahko ponoči žejni ali lačni, včasih pa potrebujejo le občutek varnosti in telesne bližine, da lažje zopet zaspijo. Otrok rabi 12 ur spanja. Potreba po spanju je vsekakor večja pri otrocih kot pri odraslih, vendar pa so otroci med seboj zelo različni. Nekateri potrebujejo več, drugi manj spanja in prav je, da vsakega otroka posebej spoznamo in spoštujemo njegove potrebe. Otrok mora spati v svoji postelji/v svoji sobi. Večina otrok in staršev bolje spi, če so skupaj. Za dojenčke je spanje z mamo še posebej pomembno, saj mamino telo pomaga regulirati pomembne življenjske funkcije v otrokovem telesu. Znanstvene študije so pokazale, da je v kulturah, kjer starši spijo skupaj z otroci, t.i. smrt v zibki (SIDS) tako redek pojav, da zanj niti nimajo izraza (McKenna in McDade, 2005; Jackson, 1999; Kibel, 2000). V nasprotju s splošnim prepričanjem se otroci, ki spijo s starši, razvijejo v samostojna bitja, ki premorejo občutek varnosti in imajo praviloma bolj razvito samospoštovanje kot otroci, ki spijo sami (Sears, 2003).
< Sporočilo je popravil majcy_m -- 17.3.2010 22:40:32 >
|