Nika v službi
|
Naš 1. šolski dan si bomo sigurno vsi zelo dobro zapomnili. V noči na 1. september je namreč naša Nika celo noč bruhala (sumimo zastrupitev s sladoledom, ker je tudi mož povsem hin), niti voda ni ostala v njej, tako da se je zjutraj prebudila vsa mrtva in izčrpan, midva z možem pa neprespana, mož še dodatno ves slaboten, bled kot stena. Smo razmišljali, da sploh ne bi šli, ampak si je Nika tako želela, da smo se potem vendarle odpeljali do šole. Program se je začel v veliki dvorani s predstavo za otroke in starše, sledil je nagovor ravnateljice, uradna predstavitev učiteljic, potem pa so se zunaj na hodniku razporedili po razredih. Vzgojiteljice so držale v roki napise/znake v obliki logomotiv, kjer je bil napisano ime razreda. Naša se je postavila pod 1.C in potem so odčuhapuhali proti učilnicah. Starši smo šli po drugi poti do tja, se nagnetli v učilnico, otroci pa so potem po abecednem vrstnem redu prihajali v razred in to na prav poseben način - s skokom čez šolski prag. Na vratih razreda je bila namreč vrvica (vsak razred je imel svojo barvo - naša je bila rdeča) s pentljo, otroci so se postavili po abecedi (Nika je bila 2. po vrsti, ker smo na D ), nato pa s pomočjo obeh učiteljic, ki sta vsakega otroka prijeli za roke, vsaka na eni strani, preskočili vrvico. Pred skokom je popoldanska učiteljica povedala otrokovo ime, po skoku smo vsi starši zaploskali. Otrok se je nato po lastni izbiri posedel za mizo, kjer so jih čakali tortica, sok, rutice, kapice, švigazajček ter vrečka s celim kupom drobnarij (kresnička, barvice, pobarvanke, nalepke za zvezke...). Po obredu preskoka vrvice so otroci v učilnici nadaljevali s programom in spoznavanjem, starši pa smo za 30 min odšli na kavico in kolačke. Na koncu smo šli po otroke, ki so že stali v vrsti, oblečeni v rumene rutice in kapice ter čakali starše. Sledilo je še skupinsko fotografiranje, čvek in nato domov ter skupinsko 3 ure spanja, da smo malo nadoknadili nočni izpad spanja.
Sicer smo imeli za popoldan pripravljeno presenečenje s torto, a smo ga izvedli le delno, saj je Nika sicer prenehala bruhat, ampak je potem dobila visoko vročino, tako da smo vse obiske, ki so bili planirani, odpovedali, prišli sta samo Nikini ljubi sestrični z mamico. Niki je medtem prijel Calpol, tako da je bila 2 uri v dokaj dobrem stanju, jedla pa ni nič, tudi torte ne.
Zvečer smo se tudi že ob 19:30 spravili spat, Niko je celo noč kuhalo, danes zjutraj pa je bila kot prerojena. Brez vročine, dobre volje, vsa vesela v pričakovanju šole. Mož pa še vedno čisto podrt.
Pri nas smo včeraj šli v šolo brez vsega, šolsko torbo in vse potrebščine smo tako pritroskali danes. Niko bosta babi in dedi pobrala danes izjemoma po kosilu (okoli 12:30), sicer pa ob od prihodnjega tedna dalje v šoli do približno 15:00.
Lepe dneve še naprej, uživajte čez vikend in potem v ponedeljek zares.
p.s. V Nikinem razredu je 13 fantkov in 10 deklic.
_____________________________
..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček
|
Natisni
, Anžetku je pa še kar ravno 
. Po mojem bo moral najprej izkusit, kaj šola je, potem bo pa tudi on že dobil svoje občutke. 
), ki so jo zaigrali drugarči ali malo starejši, potem smo šli starši v razred, otroci pa so počakali pred razredom, učiteljica pa je poklicala vsakega posameznega, ki je skočil v razred tako, da je preskočil vrvico, napeto med podboji vrat (kot je opisovala Nika) in vsak je potem prejel diplomco in aplavz navzočih. Nato so šolarčki ostali v razredu skupaj z vzgojiteljico, dobili so sokec, frutabelo, grozdje, rutiko in unga trenutno-se-ne-spomim-kak-se-mu-že-reče-zajca, starši smo šli pa na krajši sestanek, v glavnem še izponjevat neke formularčke. Lučka in Bor ste sestanek preživela brez kakšnih izpadov, smo bili prav smešni, vsi štirje zbasani v eno malo klop 
. Za kosilo ni jedel nič, ker so imeli, citiram:"svaljke, ki niso bili taki kot pri babi, meso in juho, ki je ne poznam" 
. 
Ampa klinc, če je vrtcu vedno pozabil povedati, če so mogli kaj prinesti....
. 
