Angel_Tian
|
Lepo pozdravljene vse, po nekaj dnevnem premoru (bolniška zarad malega) sem spet v službi in urejam nastali kaos. No, toliko časa sem si vseeno vzela, da sem šla pogledat, kako ste se spet pridno razpisale . In ne vem, kje naj sploh začnem s svojimi komentarji za petruscho - dodatne informacije za tabelo: starost: 31 naslednji pregled: 22. 12. 2009 kraj bivanja: Slovenske Konjice spol: ima moja G preveč zastarelo mašinerijo za karkoli videt, ampak če bo po moje (tako kot je bilo že prvič, ko sem se odločla za fantka ), bo sedaj za nanny.girll - ko sva z možem izbirala imena za otroka, je moj sicer predlagal za fanta Gaj, ampak je mu je bil tudi moj predlog zelo všeč. In tako je sinu ime Tian, za hčerko pa je tudi že takrat bilo izbrano ime Lina (upam, da bo tokrat punčka, ker pojma nimam za drugo ime ). Sicer je sosedovi psički ime Lina, ampak midva imava to ime izbrano že 3,5 let, pa tudi odselili se bomo čez kako leto ali dve hihi, tako da se ne obremenjujem zaradi tega. Prehrana - jem vse in niti ne berem, kaj vse nosečnice naj ne bi jedle. Je pa res, da ni hrane, s katero bi pretiravala - niti izven nosečnosti niti med. Tako sem počela tudi v prvi nosečnosti, edino da sem dodala zajtrk, ki ga sicer nimam in malo več jogurtov in sadja. Prvič sem se zredila samo 11 kg in tudi dol je hitro šlo. Za zdaj mi še tudi dobro kaže, se ne redim veliko, trebušček pa se bolj vidi in tudi migati je že začel. In 8 ur sedenja v pisarni mi nekak ne odgovarja najbolj, ampak saj ni več dolgo do "dopusta". Brala sem tudi o dvigovanju otrok. Jaz Tiana še vedno večkrat dvignem, tudi kje po kakih stopnicah nesem - pa ima 16 kg. Ko bom začutila, da ne gre več, bomo pač nehali. Nekako se mi zdi, da marsikatera tukaj pretirava in potem postane še preveč komot za kako vrečko nakupov nest. (Čakam vaše napade ) Materinska šola - tokrat je ne bova obiskovala, saj sva prvič še preveč izvedela . Bo pa seveda tudi tokrat mož pri porodu zraven. Še na zelo kratko o vozičkih. Midva sva takrat kupila enega, ki nama je bil všeč in ki ni bil preveč drag (na koncu sva ga itak imela srečo dobit v akciji). Pravzaprav sva vse kupovala tako, ker je moj bil brezposeln, jaz pa sem tudi zelo slabo zaslužila. No, to zdaj nima veze. Hotela sem samo povedati, da najin Tian na koncu koncev sploh ni hotel veliko uživati v komot vožnji, ampak je bil pa zato zelo navdušen nad kengurujčkom, od koder je lahko opazoval okolico in bincal z nogami pa krilil z rokami. Tako sva prehodla ogromno kilometrov in uživala . Zato res dobro premislite, če se vam splača dati take ogromne denarje za vozičke (tiste seveda, ki nimate na pretek euerčkov). Tako, zdaj pa nazaj na delo, da me šef ne bo obsodil zabušavanja
|