Rubin.
|
Persida sej vem. Ampak veš, ker je že tako dobro kazalo, sem mislila da traheostome ne bo potrebovala. Druge poti pač ni, če hočem da je Gaja čimmprej doma - to pa je tudi moj trenutni cilj. Vidim, kako je drugačna, kdar sem jaz pri njej in mi je zelo hudo, ko ob odhodu vidim njene žalostne očke. Odd. je namreč vedno poln, kar je je meni zelo žalostno, in sestre resnično nimajo časa delati družbe bolnikom, čeprav bi mogoče nekatere to rade in bi za male bolnike bilo zelo pozitivno. Ampak jih je premalo. Sedaj po petih mesecih nekako že vem, kako stvari tečejo in moram reči, da se kljub gužvi trudijo. Sploh ene so pravi angeli, vedno dobre volje in toplega pogleda.
Živa25, pri Gaji je situacija malce drugačna. Njena pljučka so resnično hudo bolna in je težki primer BPD, zato sem bila toliko bolj vesela in seveda presenečena da je CPAP uspel, ker je bila prognoza že od začetka slaba. Da bo potrebovala TS so mi namignili že ko je bila stara en mesec. Dr. upa, da bo v roku enega leta dihala sama oz. s pomočjo kisika. Tako, da bomo se morali s TS kar spoprijateljit.
Moj zadnji post je res zvenel zelo depresivno, ampak sem že bolje. Morala sem malce premlet vse skupaj. Se prepričat, da bo poseg uspel in da ne bo šlo nič narobe. Pa vaše besede in objemčki, prav tako mojih mariborčank danes na kavici, so tudi pripomogli, ko boljšemu počutju. Tako, da sem danes že sprijaznjena z nastalo situacijo in v bistvu komaj čakam, da bo to za nami. Ker vidim, da Gajo tubus ful moti in upam da bo s TS boljše. Mora biti, saj bo kar dolgo na njej.
Miska73, lepo da si se javila. Hvala ti za lepe besede. V ponedeljek zvem, kdaj Gaja potuje za Lj, pa se ti javim na z.s., da mi malce poveš kako je na otroški kirurgiji. Kaj se tiče dokumentacije za aparat in kisik, sva z dr. pogavarjali, da čim bo zadeva rešena bo takoj poslala zahtevek. Potem bom pa verjetno še sama malce drezala, da bo čimmprej rešeno. Sicer pa se moram še naučit z aparatom ravnat, tako da ne pričakujem, da bo Gaja letos doma. Zadeva verjetno ni tako preprosta, vsaj na začetku, ko nimaš pojma o ničemer.
Jaz VERJAMEM v Gajo o tem sploh ni dvoma. Ampak se že vse tako vlečeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee. Sej se učim potrpežljivosti, druga mi niti ne preostane pri Gaji, ampak to traja že tako dolgo. Dolgih 5 mesecev in še ni videti konca. Samo da pride domov, da bo pri meni, pri nas. Ker dokler je na intezivni nikoli ne veš od kje se bo kaj vzelo in lahko vedno pričakuješ klic iz bolnice. Vem kako je to, ko si že skoraj siguren, da bo vse o.k., potem pa te pokličejo in rečejo: kritično je pridite čimmprej. Ta strah je vedno prisoten.
Anajmad jaz tudi upam, da nam bo kdaj uspelo priti na srečanje.
Sali, hvala da si se javila. Upam, da se bom lahko kdaj obrnila na tebe. Namreč ne poznam nikogar, ki ima/je imel otroka na traheostomi, pa mi bodo nasveti prišli zelo prav.
Hvala VSEM, ki mislite na nas, držite pesti in nam pošiljate dobro energijo. Ne bom posebej naštevala, da ne izpustim katere, ampak sem resnično vsem vam hvaležna za lepe besede, čeprav ne veste kako mi je in resnično upam, da ne boste tega nikoli izvedele, kljub temu premorete toliko empatije. Hvala. Tistim pa, ki veste kako mi je pa ne rabim posebej razlagat, kaj mi vaša podpora pomeni.
Rada vas imam. 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
,glej naredili bodo za tvojo punčko vse tarnajboljš. Držim pesti in boš vidla,da se bomo enkrat srečali na kakšnem srečanju nedonošenčkov. 
