ljupka
|
Isa super zgodba ! Jaz kr odlašam s svojo iskušnjo,ker nebi rada katero prestrašla! 20.3.OB 23:30 sem šla lulat,ko sem se polulala ,sem zakašljala ful,in se je spet spustil curek mi je bilo takoj sumljivo,sem imela lonček in ko je curljalo sem ga nastavla,pogledala in povohala bilo je prozorno in brez vonja!To sem se naučila tle na RR!Ko je nehalo curljat sem šla v sobo ,je bilo že skoraj polnoč,je rekel moj ,gremo počasi spat!Sem mu rekla,a ne bi še mal počakal.Me čudno pogleda in fpraša zakaj!Se mi je pa spet pocedilo,sem mu sam rekla zato ,poglej,treba bo iti proti LJ!On me pa debelo pogleda in vpraša zakaj?Ja rodit gremo!Ah ti se hecaš je rekel! Nič se ne hecam,saj vidiš da mi voda oteka!Grem se stuširat,prinesem torbo,ti spi kafe pa gremo!In me kr debelo gleda ko nejeveren Tomaž!Šla sem še tašči povedat,da bo bla z otrokoma,da mi gremo v LJ! No ob pol dveh smo prišli v LJ,sestra me je v sprejemni pogledala sem bila otprta 3cm,potem papirji,pa na klistir in v porodno,ko me je tam pogledala je bilo že 6 cm,brez kakšnih hudih popatkov se mi je kr smejalo!Ko me je pa hotela priklopit na CTG ,je bil pa problem ,najdet oba srčka,povedala sem kako sta ležala 14 dni nazaj,ampak to več ni veljalo!Meni sestra govori eno jaz njej drugo,se nismo mogle zment!Pol sem jim svetovala UZ,ker sta bila skoz živahna in sta lahko že kako drugač obrnjena!Ko so prvlekle UZ je prišla G in je samo zijala v sliko nič ji ni bilo jasno,je klicala še eno in nakoncu še predstojnico!In so zijale v tisto sliko,sem rekla a lahko vem kaj se dogaja!Pol mi je razložila,da plod A leži čist spodaj vodoravno ,plod B pa na nogice in da to ni mogoče rodit naravno in da razmišljajo o CR!Ker bi se lahko oba spustila z nogicama dol in se zataknila!Vse tri so rekle,jaz ne bom ,jaz ne bom naravno to porajala! Jaz sem sam rekla,če je nevarno za otroke,nimate kaj razmišljat,CR!kER SEM SE HITRO OTPIRALA,je bilo treba hitro ukrepat! Ko so me pripravli na operacijo je bilo vse OK,sam ne boste verjele,ko sem spala sem čutila,kakor mi me negdo davil,pozneje sem izvedla,da so rinli tubus,čutila sem hudo bolečino,ko so mi prerezali trebuh in ga rastegovali,pol pa nič več! Ko sem se zbudila sem se tresla po celem telesu,ampak so mi takoj pokazal moje sončke ,koliko sem se lahko zavedala,z njima je bilo vse vredu,sem bila srečna!Jaz pa kot bi bila v šoku! Na intezivni sem se tako tresla na postelji in se tresla,bolelo me je grlo nisem mgla govotr,bila sem hripava žejna,pila sem po slamki,bila je gneča,bilo nas je 11 v sobi za 6 pacijentk!Sam to me ni motilo!Čez 4 ure,je prišla sestra in rekla ,no bomo probale ustat!In sem stisnila zobe in ustala in šla na WC,NISEM IMELA KATETRA ZA LULAT AMPAK SEM IMELA DVA V TREBUHU,da mi je istekala kri,ki bi se sicer nabirala v trebuhu!Premagovala sem to bolečino,ob 12h so mi pa pripeljali moja sončka,ko mi je povedala,da jih lahko vidim,so me oblile solze,tako sem bila srečna,res da sem dobila eno uro enga drugo uro druzga,potem so jih pa otpelal!Dobival smo jih po 4x na dan,včasih tudi samo po 14 min!Pol v sredo naj b šla na odelek in naj bi mi tisto pobrali iz trebuha,je sestra prišla,in prva cevka je šla lepo ,je bila čict mal not!Druga je bila bolj globoko ,jo je vlekla in ni šlo,je prerezala en šiv.še vedno nič,je prerezala drugega,še ni šlo ven,je gledala not je notranji šiv drži ni bilo videt!Je bila tako jezna,da naj pride G ki je to šivala pa naj rešuje stvar ,da ona ne bo!Mene je bilo že počasi strah! Ko se po 5h urah G le privleče,je tud probala dat vn pa tudi ni šlo,je probala na silo izvleč in je cevka lepo počla,in kaj zdaj še enkrat na operacijo! Pol sem pa postala panična oblile so me solte in sem povedala kaj se mi je zgodilo prvič ,da anestazija ni prijela takoj in sem čutila operacijo! Ja sam da oni morjo dat to vn!Ko sem prišla v operacijsko,sem se pogovorila z anestazijologom,sem mu vse povedala kaj je bilo,mi je prisluhnu in reku da bo vse v redu!Tokrat je res bilo,mi je pa prišel povedat,da mi je moral dat 30%višjo dozo kot ostalim,da sem zaspala! Potem v petek smo šli pa domov! To je bilo to ,bolelo je ,sam sem ponosna sama nase,niti enkrat nisem rekla av,nisem jemala dodatnih zdravil,dala sem jih drugi,hitro sem vstala in potem veliko hodila in bila na nogah,ker če sem ležala me je še bolj bolelo! nEKAKO TAKO JE BILO,SPET SEM PREDOLGA,KO PA NE ZNAM NA KRATKO POVEDAT,še črke mi nagajajo,pa mudi se mi,če vas še kaj zanima me vprašajte! Jaz sem preživela,najvažneje je to,da je z dojenčkoma vse v redu in da sta zdrava! Vsi zdravniki so hodili se mi opravičevat,ker so se bali da jih bom tožila,cimra ki je bila v sobi tudi ,da mi zrihta odvetnika,da bom pri 4 otrocih rabila denar!Ampak mene ni zanimalo,končalo se je to je zamano,vsi smo živi in zdravi in gremo naprej!
|