terida
|
Dobro jutro, punce!
Ja, še sem živa  Saj ne vem, sem mislila, da si bom v službi lažje utrgala kak trenutek za RR, pa vas zdaj en čas niti brala nisem, kaj šele pisala (to se mi pa res že zelo dolgo ni zgodilo). Tale moderen tempo življenja ni od muh... Sem vas prav hotela vprašat koliko časa so vaši otroci v vrtcu, ker ugotavljam, da sta naša dva ena redkih, ki sta tam skoraj 9 ur  No, saj super, da drugim ni treba, se pa sprašujem kako imajo ostali starši zrihtane službe, da uspejo prit tako zgodaj po otroke. A imajo vsi dedke in babice ali kaj?! Ker midva imava samo en avto in potem naše jutranje razvažanje poteka tako, da skupaj odneseva otročka v vrtec, potem moj pelje mene v službo in potem gre on naprej v svojo službo. Tam oddela 8 ur, pride pome in potem greva skupaj še po otroke. In res se morava trudit, da vse to skupaj znese manj kot 9 ur. Sem že razmišljala, da bi jaz hodila v službo z avtobusom, samo potem pa vse rihtanje otrok na mojega pade, profitirali bi pa največ 15 minut (kar se dolžine bivanja v vrtcu tiče). Pa še mene bi otroka v resnici manj videla, ker bi prišla za njima domov... No, kakorkoli, saj se ne bi toliko sekirala, če ne bi prejšnji teden enkrat zadnja prišla po otroke  In to v vrtcu, ki ima kar 18 skupin! Mi je bilo prav hudo zanju. Še dobro, da sta dva in si med sabo delata družbo...
Da ne bom samo jamrala: Primož je včeraj upihnil svojo prvo svečko! No, če smo bolj natančni, jo je upihnila Erika, ker on še ne zna  Je pa taki mali cuker moj fant, komaj verjamem, da je že eno leto mimo. Sva z mojim malo obujala spomine - večkrat na dan sva čisto spontano pomislila kaj sva počela pred enim letom ob istem času. Imeli smo torto v družinskem krogu (smo bili doma na Primorskem) in še razmišljam ali bi tudi tu naredila kako fešto za prijatelje. Po pravici povedano se mi ne da preveč (itak smo pred kratkim moj RD praznovali), a nočem, da bi on izpadel... No, ne vem, se moram še odločiti. Moram tudi še pregledati slike, ki smo jih naredili, in vam kakšno pokazati. Da boste videle kakega korenjaka imamo doma
Primož je izrazit motorik - za Eriko zna že prav tečt, tudi neko luštno cepetanje si je omislil, da izgleda kot pingvinček iz filma Happy feet In zelo rad z nogo dribla žoge - je moj ves ponosen, ko ga gleda. Pa na kavč sam spleza, da mi kar slabo rata, ker dol bi pa še vedno najraje šel z glavo naprej. Na splošno ima veliko hobijev, ki jih ne odobravam preveč (kot na primer odpiranje omar in predalov, obračanje Erikine kahle ipd.), a če mu nekaj ne paše, ne sliši. Ha, ha, zdaj vidim, da ima šefovske poteze v sebi. Tak veseljko je, da ga je prav luštno gledat. Govori še ne nič, in to mislim dobesedno - zadnje čase se mi zdi, da je kar nekam tiho, čeprav je prej non-stop čebljal. Očitno spet ena faza Zna pa se igrat "telefon" - prime kakšno igračo v roke, si jo prisloni na uho in dela "AO" - si predstavljam, da hoče rečt "HALO". Za crknit luštno! In ja, se sprašujem ali res non-stop na telefonu visim, da bo to njegova prva beseda (ne pozabit, da je fant)! Za jest je malo izbirčen, sadje spravim vanj samo tako, da mu pustim delat kroge po stanovanju tako, da vsakič ko pride mimo mene, naredi en griz. Meso pa bi na kile jedel, če bi lahko. Ponoči zelo lepo spi, bolj je problem, da zjutraj sam od sebe zgodaj vstaja in čez dan bolj malo spi, čeprav je zaspan. Se mi zdi, da se boji kaj zamudit. V vrtcu je kar priden, jokal je le drugi teden, potem pa ne več (prej pa tudi ne, ker očitno ni pogruntal, da je to zdaj to). No, danes je spet malo jokal, ko sem ga oddala, ker je bil od srede doma zaradi ene kratke viroze in je bil spet šok.
Eriko še vedno obožuje in včasih sta tako luštna skupaj, da bi se človek stopil. Potem pa on podre njeno hišo iz lego kock, ona ga porine, on njo pocukne za lase in že je jok pri hiši Klasika, ni kaj. Drugače je pa naša punca super. Vse opazi in vse jo zanima in ima take izjave, da se ji samo smejemo in čudimo. Zadnje čase je ena njenih najljubših "igrač" Cicido - ji ga moramo stalno prebirat. Potem pa ga včasih sama v roke vzame, se usede za mizo in začne brat - zna skoraj vse na pamet. Ni za verjet kakšen spomin imajo naši mali škratki. Tudi črke že vse pozna in potem hodimo po cesti, ona pa zagleda napis od Mercatorja in začne govorit, glej tam je M kot mama. Za Miklavža je dobila kar nekaj stvari (sploh če zraven štejem še Primoževa darila, ki si jih je kar prisvojila) in je prav lepo videt, kako se vsake posebej veseli. Me zanima koliko bo to trajalo Ima pa tudi svoje manj bleščeče trenutke - zdaj je postala res že obsedena s tem, da mora vse sama in je jok in stok takoj, ko jih nekaj pomagaš. Če ji na primer odtrgaš listek toaletnega papirja, da bi ji ga podal, začne tulit, vrže tisti listek po tleh in sama vzame novega. Na splošno je to, da se jo spravi spat, cel postopek - in to naporen. Še dobro, da se pred spanjem vedno še malo pocrkljamo in kakšno zgodbico preberemo, da se dan konča v prijaznem tonu.
Na, evo, zdaj mi je pa jasno, zakaj se nič ne oglašam - ker čas kar leti mimo mene! Samo zelo na hitro: Dinki, krasna fantiča imaš, hvala za slikce! Lona, eno floto pikapok za Tajo, upam, da ste res mimo najhujšega, ker to mora biti grozno. Jim ne rečejo zastonj norice. Jaz se jih zelo bojim, ker jih mož še ni prebolel in zna bit on najbolj bogi od vseh, ko bodo enkrat pri nas doma.
Se bom potrudila kaj bolj pogosto javljat - in bolj na kratko
|
Natisni
, ja kje sm pa jst tiborja pobrala... nekako sem podzavestno to ime s teboj povezala
. Pri nas je Tit tudi prehlajen ampak so v vrtcu trenutno vsi taki, eni tudi zelo kašljajo. 
. Faca mala! 
, ti pa tudi! te čist štekam, jst sm tud tri dni na teden praktično sama za vse otroke in sem kar prilično utrujena. 
jsdpfh p7ah j kfmskndk
ma tak delovnik, da smo velikokrat sami popoldne in zdaj sem imela še parkrat Matica doma (nos, vročina ipd.) in Filip je neki bolan (itak, da dobi od velikega kaj), tko da ne folgam niti kaj preveč po netu gledat, kaj šele pisat. No, neki veselih novičk sem pa le zasledila, tko da čestitke še tukaj: 
. 
. ja, ja zgodba se pri nas nadaljuje z orng dečki 
Ob treh ko pridem je pri Dominiku še kar polno, pri Juliji, kjer so mlajši, pa samo še par otrok. Npr. danes jih je bilo pet. Ne razumem, res ne, to mi je uganka. 
To je res edina stvar, za katero mi je žal, da jo pri mojih dveh nisem uporabljala. Sicer sem imela kengurujčka kasneje, ampak to ni to. Kar pa se tiče ljubosumja, te je San tako lepo potolažila, da bi jo lepo prosila, da še mene potolaži, ker tako zna. 
Sem čist preč od utrujenosti, se mi zdi da se še dodatno trudim, pa ni posebnega učinka. 
Ne vem, koliko časa ste bile vi ločene od svojih boljših polovic, ampak mene tile trije tedni kr fajn zdelujejo. 
