san
|
pozdravljene mamice
joj, smo vse prezasedene vidim...
no, jaz se na hitro javim, pa še pofirbcat sem morala kako je z našima nosečkama . vidim, da še obe v 2v1. no, še malo malo pa bosta dišeči štručkici že z vama .
upam, da se počutita uredu, ek, za službo pa vem, da je hudo, ampak zdele vse skrbi na stran, vse se bo porihtal.
naš voranc je imel včeraj že pol leta in smo imeli torto (vse najboljše smo pa urbanu peli , pa svečke je tu on pihal )...joj gre čas naprej, prav tak fantiček se mi že zdi, pa tako komunicira lepo že z nami, prav posrečen je. zdej se je začel tudi celo nekaj premikat, se kar vrti nekako, pa še kotali in se pač premika
urban ima pa tudi obdobje trme, no v bistvu nekako se je situacija že izboljšala. zdej ni več takoj prvi odgovor ne in ne teži več za vsako figo in skoz, ampak ga še sem in tja piči. kadar se začne jokat oz dret, mu vedno lepo razložim, da z jokom ne bo dosegel nič in naj se umiri in lepo pove kaj bi rad. če mu kaj naročim in tega noče naredit pač vztrajam, ampak mu ne težim, lepo mu povem đe enkrat samo bolj odločno, če ne gre, ga pa pač odpeljem tja in skupaj to narediva. no, pa včasih pali, drugič ne. se mu čist prilagajam, včasih ga objamem, potolažim, pa povem, da to obnašanje ni ok, drugi ga ignoriram - pač presodim kdaj je kaj primerno.
drugače je pa zelo samostojen kadar se mu da, pa rad pomaga, ma res je prijazen fantiček, pa kar sam se gre kopat, ker sem mu enkrat rekla, naj še mal počaka, da nimam časa, pa je rekel bom sam in res mali obvlada, tudi ve kako dat pipo, da ni vroča voda in na koncu vedno reče, še lulčka in si kožco sam dol začne vlečt in si ga umije .
dinki upam, da je tit že ok
lona, pa sej prav da poveš, če te kaj moti v vrtcu
zala, ma ni lepšga, mene to nič ne moti. moja izabela je tud pri nama spala okol tri leta, pa še pol je kdaj prišla, izidor je samo prvih nekaj mesecev, potem pa je prihajl in odhajal, isto urban. no, pa še sedaj gremo včasih vsi v tavelko postlo skupi spat, če voranc še ne zaspi prej. no izabela in izidor se sam na hitr pocrkljata, pa imata potem že dovolj stiskanja, urbana pa potem kdo od naju prestavi v njegovo posteljeo. pa voranc tud spi pri nama, no pač dam ga v njegovo, pol ga pa k nama vzamem in čist odvisno, včasih prespi pri nama, spet drugič v svoji postelji - je fajn, ker itak spi ponoč, no vmes se podoji, ampak pol spi naprej. drugače pa grem jaz vsak večer z urbanom ležat v njegovo poseljo, da zaspi, pa se mal stiskava in bereva, pa še izidor pride zraven. sem z vsemi tako hodila spat, ker takrat se fajn še kaj pomenmo vmes. no, včasih, če mam še kej za narest, pa je mal zoprn, ker takrat pa obvezno nočta fanta zaspat
mumu men jih je tudi tako zabavno opazovat, ma res so luštni, ko so na kupu
pomlad, bravo ivotu za kotaljenje , pa hvala za zadnjič. tisti glavobol se je pa izkazal za migreno, groza, sem res komaj do doma prišla, ne desno oko sploh nisem več vidla, vmes še dvakrat bruhala, ma se je še dobr razpletlo. sem dobesedno padla čez vrata in na posteljo in se nisem mogla ne dvignit več, niti voranca dojit, ne govorit. obup. hb je prišla izabela domov in vzela malega, pa očija klicala, da je prišel iz službe in hb za mojo mamo, ki je prišla, je rekla, da je čutila, da je nekaj narobe in se je z vlakom pripeljala pogledat. no po petih urah je migrena popustila in upam, da se nikoli več ne ponovi. mislim, da me je tema o kateri smo razpravljal tako znervirala, da je prišlo do tega...sej ne morep verjet...
joj, zofy in terida, ma vajina fanta sta že prava mala korenjaka... res beži čas...
marička sem naklofala, pa nič pametnega napisala.. no, otrok se je že zbudil, zdej grea pa na zavarovalnico, se mi je v soboto en gospod v avto zaletel
uživajte
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Je pomaširal od kavča do televizije, midva z možem sva navijala, Erika pa samo začudeno gledala 
Ko sem se spomnila na fotoaparat, je bilo že vse mimo, a nam je vseeno uspelo posnet en drugi (krajši) poskus - toliko, da ga imamo za spomin. Sem ravno prej študirala, da sta oba moja čmrlja shodila zvečer. Me prav zanima, če bo znal jutri nadaljevat tam, kjer je danes končal 
. Me je hotla spustit in tečt naprej, ampak ni bil tak scenarij 
, tako da sva slalom "vozili" med ostalimi otročički. 
. No ampak občutki so bili super in je bilo vredno. Drugo leto ciljam na 21 km. 
. No naslednje leto bomo pa verjetno šli, bo že dovolj velik, da bo šel na tistega brez spremstva. 
Verjamem in upam, da je to le obdobje. Kako je še pri ostalih glede tega? izkušene mamice, kakšen nasvet prosim! 
