san
|
sem hotela prej samo napisat še, da sem vedno še izdatneje objemala starejše otroke, ko sem prišla iz porodnišnice in jih lupčkala, vzela v naročje, mimogrede mal pozgečkala... pa vedno sem, sploh urbana zelo pohvalila in mu pokazala, da mi je zelo všeč, kadar voranca poboža, mu da lupčka, oz. sem rekla, da je to vornacu zelo všeč in mu paše...pa zvečer je šel urban prve par tednov vedno zraven z nama se uspavat v tavelko postlo. pa verjetno bi bilo fajn se z njim o tem pogovorit, o njegovi jezi, na nek njemu primeren način in mu povedat da je dojenček nemočen in je popolnoma odvisen od drugih, on pa je že velik fant, starejši bratec in da ga imaš kljub temu še vedno neizmerno rada. in ko je bil on majhen dojenček je bil tudi takšen, čisto odvisen od vseh vas. pa mogoče bi skupaj njegove slikce gledala, ko se je rodil in mu pripovedovala kako je bilo. pa urbanu in izidorju je ful prijal, če sem rekla, da je dojenček njima podoben, sta kar pokala od ponosa. ne vem zdej kako tit to ljubosumje izkazuje, pa je težko govorit...tud ni fajn ga kregat, če kakšno neumnost ušpiči, nagaja dojenčku..., se mi zdi, da je potem otroku še težje. sej on se gotovo trudi sprejet bratca, sam je pač težko, ga je verjetno strah, da te bo izgubil, ker maš zdej dojenčka, pa ko pridejo drugi se ponavadi tudi vse vrti okoli dojenčka... fajn je tudi, da titov ritual nič ne spreminjate, recimo, če si ga ti dajala prej spat ali pa brala pravjice..., bi bilo fino, da iste stvari z njim počneš tudi sedaj.. sej ne vem, nisem dovolj pametna. upam, da ti bo znala katera kaj svetovat... ups, me naš bibi kliče iz postelje
|