terida
|
Drage moje, en velik za vse in vsako posebej! V 2011 bodite predvsem zdrave, potem pa še vse tisto, kar si najbolj želite (ljubljene, uspešne, razvajane, cenjene, ...)! Trenutno se zelo zelo zavedam pomena zdravja - seveda, ker ga nimamo. Primož je bil praktično ves december bolan, Erika in mož sta imela vsak po eno virozo, jaz najprej herpes, potem angino in nato še en herpes za povrh. Za znoret, skratka. Zdaj, ko berem mumu (kup za oba škrata), se seveda zavedam, da imamo srečo, ker ne rabimo ventolina in podobnih zadevščin, a vseeno. Jaz sem že sita tega, da sta otroka skozi nekaj bolna. Zdaj smo dali Primoža k varuški za dva tedna, da bi prišel malo k sebi preden gre spet v tisto leglo bacilov (beri: vrtec). Upam, da bo to kaj pomagalo, ker je bil decembra vsakič v vrtcu dan in pol preden je spet zbolel. No, saj niti ne upam preveč, da bo to kaka revolucija v njegovem zdravju. Zaenkrat mi nekaj pomeni že to, da vem, da bom lahko vsaj dva tedna zapored v službi (če seveda ne zboli Erika). Imam eno vprašanje za vas, in sicer na temo dvojnih meril pri vzgoji otrok. Namreč, pri nas ta dvojna merila obstajajo in mislim, da Erika to čuti in je tudi zato zadnje čase kar precej težavna. Samo ne vem kako naj postopam, ker pač ne moreš enako obravnavat skoraj triletnika in enoletnika. Na primer, če Primož nekaj vrže iz mize na tla (ko jemo), ga ne kregamo, ko isto naredi Erika pa jo kregamo (ok, saj ne delamo ravno iz muhe slona, a sem hotela dat en primer). Evo vprašanje: Kako vzgajat dva zelo različna otroka (ne samo po starosti, tudi po spolu, karakterju, trmi, itd.) tako, da bi bila dvojna merila čim manj opazna? Moja teorija je namreč, da imaš lahko oba otroka enako rad, ne moreš pa obeh popolnoma enako vzgajat, in to zato, ker je vzgoja močno odvisna od otroka. Jaz že zdaj vidim, da bo s Primožem veliko več dela kot z Eriko, ker je on nedojemljiv za besedo ne in tako živahen, da je joj, ona pa je bila od vedno poslušna in v bistvu neproblematična. In zdaj se dogaja, da smo do Primoža manj strogi kot do nje in meni se zdi, da ona to čuti. Zadnje čase imamo kar težave, ker nič ne posluša, se vsaki stvari upira in "ne pada več na stare fore" - marsikatera zvijača, s katero smo jo v preteklosti pripravili, da je nekaj naredila, ne deluje več. Saj vem, težave dvoletnikov, samo kaj vem, malo se sprašujem če ni tudi to o "dveh merilih" kaj krivo. Lahko pa tudi, da imam jaz samo slabo vest in kompliciram brez veze No, kakorkoli, če bo katera hotela kaj pokomentirat na ta moja razglabljanja, bom vesela. Lepo se imejte!
< Sporočilo je popravil terida -- 3.1.2011 9:22:01 >
|