pikica*
|
IZVIRNO SPOROČILO: lana38 Vsak se pač po svoje odloča, glede selitev ipd. Meni osebno bi se tud bilo zelo težko privaditi, če bi se morala seliti čisto na drugi konec mesta. Pravzaprav mi sploh tam niti okolje ni všeč. Tako da bi že sama težko šla. Res je, da so otroci prilagodljivi, ampak če mi je vedno omenil, da ne bi rad menjal šole in sošolcev, zakaj bi se potem po vsej sili morala seliti na tako območje, kjer bi to bilo treba. Pač čakamo, da se pojavi kaj primernejšega. Saj pa vendar starši nismo tako egoistični, da bi moralo biti vse po naše. Jaz bi bila zelo nesrečna, če bi moj otrok vsak dan žalosten šel v šolo. Tudi ko je bil še manjši 2. ali3. razred je vedno govoril, da ne bi rad menjal šole. takrat ga sigurno še ni mučila puberteta. Lp No, pri selitvi na drugi konec mesta je bilo mišljeno bolj teoretično. Ptuja ne poznam in nimam pojma kakšen je drugi konec mesta v vašem primeru . Je pa logično, da se ne bi selila nekam, kjer ti ni všeč . Ampak, če bi šlo pa za selitev nekam, kjer bi bili pogoji za življenje boljši, otrokove želje (kar se tiče selitve) pač ne bi bile na prvem mestu. Npr., da živiš v nekem 2-sobnem stanovanju (4-članska družina), otrok čisto zadovoljen s šolo in sošolci. Potem pa dobiš možnost it v neko 4-sobno stanovanje, super lokacija, super šola in ti otrok skomplicira, da ne bi šel tja. A bi ostala? Otroci se zelo hitro navadijo sprememb. Jasno, da je tudi v 2. razredu rekel, da ne bi menjal. Naša Zoja že zdaj, ko ji omenim, da bi se kam preselili, pravi, da ne gre. Kaj pa, ko gre v srednjo šolo? Takrat zamenja šolo in sošolce, mogoče celo kraj.
|