Anonimen
|
pozdravljene, čeprav verjetno že spite... palegia30 jaz sem v začetku prve nosečnosti tudi kadila. Pravzaprav sem imela ravno tisti čas, ko sem zanosila in še nisem vedela, da sem noseča, izredno stresne situacije, vse kar bi lahko bilo hudo v tistem trenutku, se je zgrnilo name in kadila sem kot nora, ker me je edino to pomirilo... potem pa sem izvedela, da sem noseča in sem počasi zmanjšala število, ker so mi svetovali (sicer ne zdravniki), da vseeno ni dobro, da povsem preneham s kajenjem, da moje telo ne dobi nikotinskega šoka, kar seveda ne bi bilo dobro za otročka. In sem zmanjšala kajenje, da se je nekaterim čudno zdelo, ker nisem več toliko kadila, hkrati pa sem se obsojala, da sem slaba mama, ker imam to razvado... in se je zgodilo samo od sebe; Bil je večer in gledala sem TV, pred sabo sem imela pepelnik in cigarete in željo, da ga prižgem. In bila sem zelo utrujena. Pa sem si rekla, da če zaspim, ne bom prižgala cigarete - in sem zaspala. Po tistem mi cigareta ni več prijala in sem enostavno nehala s kajenjem. Ko sem že nehala dojiti, sem na neki zabavi poskusila ponovno s kajenjem, a to ni bil več moj stil (kot je enkrat omenila slavna Svetlana, se je treba kajenja zopet navaditi) in zdaj bo že 3 leta in več, kar sem stopila na nekadilsko stran. In mi je kar všeč, da nisem več odvisna od kajenja... ena stvar v življenju manj, ki me omejuje. Drugače pa sem za nosečnost takoj povedala šefici (obakrat) in bližnjim (sodelovcem in domačim) - da so vedeli, če bi bilo slučajno kaj narobe. Je vseeno bolje, se mi zdi. Pravijo, da se tresejo časovne stene, ko se v trebuščku ugnezdi otrok. Ko nisem dobila menstruacije po enem tednu, sem vedela, da je to to (obakrat), čeprav nisem ravno človek s točno datiranimi menstruacijami. Res pa je, da je bila obakrat nosečnost željena in delno načrtovana. No, vsekakor: rajajte in pojejte vsaj kakšen krof za užitek!
|