tassika
|
Ustrašla si se zato ker si človek, jaz sem zadnjič lepo rekla, če na testku nekaj časa ne vidiš pluska si razočaran in žalosten, ko pa si enkrat noseč in na UZ vidiš svojo pikici, vidiš kako ji bije srček in potem vse to mine, takrat pa nastane več kot žalost in jaz se tega bojim, bojim se, da bo spet enako, da bom videla pikico potem pa je spet ne bo. Ni mi strah bolečin in krvavenja, ki nastanejo po posegu, strah me je srčne bolečine. Še vedno se spomnim kdaj bi mela pregled, vem v katerem tednu bi bila, še vedno gledam k aprilčicam in ugotavljam, katera ga že čuti in katera na to še čaka, še vedno se pogovarjamo o otrocih,... In verjamem da je tudi tebe tega strah. Ampak na žalost je tako, da moramo v tej situaciji tvegati, lahko pridobimo, lahko izgubimo, ampak misliti moramo pozitivno, ker pač lahko da nam drugič uspe lahko da nam ne, noben ne more tega vedeti. Razmišljam pa vseeno, da bi šla mogoče še na en samoplačniški UZ, predno začnemo delati na novi  , da me mogoče tam malo bolj pregledajo. Bom videla kaj bo moja G. ker me ima rada, je bila na začetku tudi moja pediatrinja, potem pa je šla delat specializacijo.
Sonček se kaže (jaz pa brez sončnih očal grrrr)
|
Natisni
Če želiš... te damo v tabelco.., boš z nami delila vse te datumčke.. 
Ja, glede tveganja maš pa PRAV in samo PRAV.... uf, je težko se skoz bat ... in non stop samo upat in upat... in jst bi najraj samo vedla.. BO, NE BO. Ne maram nevednosti... in tega občutka, da nekaj pa je močnejšega od mene in moje volje in ... , da enostavno ni vse v mojih rokah. Uf, me jezi to.
sem dobila 12.09.2008 (s pomočjo dabrostona)...drugo 
! 
