sonček balonček
|
Pozdravljenje! Končno se oglašam po doooolgemmmm času in moram priznati, da vas tudi brati nisem imela časa. Sem pa zasledila, da se dobite v Celju in bi se vam z veseljem pridružila, sevdea če bo zdravje ok. Pri nas smo že od julija kar naprej bolani (Maruša), od septembra dalje pa tudi starejša sestrica Lara in jaz. Lara je od septembra dalje v vrtcu in od takrat dalje je ves čas bolna, potem dobi še Maruša in še jaz. Iz tega razloga namesto, da bi maksimalno uživale zadnje mesece porodniške, čepimo doma in se zdravimo. Maruša je točno en dan po dopolnjenem 10 mesecu naredila 1. korakec. Potem pa to ponovila do včeraj samo še ene dvakrat. No včeraj je bila spet korajžna in se kar nekajkrat pognala proti meni. Govori že precej (mama, ata že nekaj mesecev, sedaj pove kako dela kuža, kravica, muca, kokoš, reče kokakola, kakav, tta (to pomeni zizi), zapoje prvi dve besedi z melodijo vred ringaringaraja), rada pleše, poskuša jest sama z žlico in poskuša risat z barvico na papir. Je nič ne silimo ali učimo, enostavno vse ponavlja za Laro. Pojma nima kaj je kakav in kak kokakola, enostavno posluša Laro in potem ponavlja, dokler ji kmalu ne postane še jasno, kaj to v resnici pomeni. Jaz vsaj enkrat na teden, bolj dvakrat grem v službo (izobraževanja, sestanki, na srečo mi delat še ni treba). Sem se pa zmenila v službi, da začnem bolj proti koncu januarja. Vmes pa pridem na pomembnejše sestanke, da bom na tekočem. Berem, da imate že bolj ali manj splanirane vrtce in varstvo. Pri nas še nisem prav prepričana kaj bomo naredili. Lara se na vrtec ne more prav privadit, ker je večinoma doma. Dva dni gre tja, potem zboli in je do konca tedna doma, pa tako znova in znova! Tako da razmišljam, da jo izpišem, sploh ker izgleda, da za Marušo ne bo prostora v vrtcu in jima skupaj poiščem varuško. Zdi se mi namreč nemogoče zjutraj razvozit obe na dva konca mesta in ju potem že tako pozno (vsi otroci gredo prej iz vrtca), iskat na dva konca. Kar takoj izgubim cca 1 uro na dan. Želim vam lepe zadnje tedne na porodniškem dopustu in upam, da utegnem kaj pogosteje vas vsaj brat, če ne že kaj napisat. Itak, pa ni panike, če ne pišem pogosto, ker vidim, da je debata vedno v polnem teku...
|