Eviii
|
jutro, punce  .
kako ste kaj danes? pri nas je kar vetrovno in mrzlo  . to res ni vreme zame, sem ugotovila. sicer se je moj prehlad popravil, mi pa še kr teče iz nosa...
drugače dejan skozi ponavlja, da hoče z letalom domov. po eni strani komi čakam, da bo sreda, da gremo nazaj. po drugi strani pa vem, da me že v četrtek čaka služba...
dejan je bil čisto navdušen nad vožnjo z vlakom in z avtobusom. se mu je kar smejalo. izlet v stockholm si je zapomnil samo po tem, da se je vozu z busom in z vlakom.
ima pa zadnje cajte hude noči. se kr naenkrat zbudi in se začne dret in tavat po sobi. sem ugotovila, da mu petke vn hodijo (obe spodnje sta enkrat že predrle, pa sta se pol potuhnile - kar je blo značilno skoraj pri vseh zobkih, da so najprej malo predrli, pol pa za ene par mescev zginli).
dva dni v stockholmu smo imeli probleme s hrano. je jedu samo banane (po 5 na dan), piškote in kruh z maslom. meni se je že kr trgalo. pol se mu je pa odprl apetit in je pojedu vse, kar je vidu  ...
preden smo šli v stockholm (noč prej) se nam je zgodila ena manjša nesreča. dejan je zvičir neki skakal po kavču in nesrečno padu in si fajn predrl spodnjo ustnico. je kr lila kri. sem že mislila, da bomo mogli na urgenco šivat. no, pa je k sreči vse skupi le izgledalo hudo. čez dva dni smo pa imeli spet nesrečo. smo šli na vičirjo v stockholmu k reki. in dejan in možek sta se malo odpravla na sprehod metat kamenčke v vodo. in kr naenkrat zaslišim dejanov jok. grem pogledat in dejan spet v krvi. je zgubu ravnotežje in je padu na glavo pol metra visoko, direkt na asfalt. najprej je zgledalo, da je kri samo na zgornji ustnici. sem si rekla, ok, sej je blo tako tudi dva dni nazaj in pol ni blo nič hudega. pol smo pa opazli, da se mu je iz nosa fajn ulilo. in še na glavici je imel eno prasko. in nos mu je v sekundi oteku. pa utrujen je ratal in zaspan. je bil kr v šoku. sem ga samo pobasala in smo šibali na urgenco. pa da vam ne povem izkušnje... najprej gremo v eno bolnico. rečejo, ja tukaj pa nimamo pediatrije... pa vseeno ga en mlad zdravnik na hitro pogleda in reče, da ni nič hujšega, samo ga moremo vseeno peljat v bolnico. in nas pošljejo na drugo stran mesta, na pediatrijo. pridemo tja, čakamo na vrsto in nam povejo, da moremo na drug oddelek. prepešačimo čez pol bolnice, spet čakamo na vrsto in nam sestra reče (ob osmih zvičir), da je vsaj ene 2-3 ure za čakat. dejan je sicer počasi prihajal k sebi, se jokal, samo ni bil pa kej preveč priseben. no, po mojem kreganju (da mu morejo ustavit krvavitev iz nosa, ker traja že več kot eno uro), se je usmilila in reče, nej pridemo nazaj čez eno urco. in smo šli z dejanom malo na sprehod, da se je nehal dret. smo šli jest, ker je bil tudi lačen. pridemo nazaj in odpravimo pri dohtarju v 5 minutah. dejan je vmes začel spet normalno funkcionirat in se igrat in lepo odgovarjat na vsa vprašanja. nos ni bil zlomljen in tudi drugače se je srečno izteklo. je pa tudi zdravnik reku, da dobro, da smo prišli, ker res ni izgledalo lepo. še danes je dejan ves otečen in nabit v obraz, kot en boksar... v glavnem, že drugič sem bla priča pomanjkljivostim švedskega zdravstva in me je kr malo minilo, da bi prišli gor živet...
grem zdej. imejte se lepo .
_____________________________
Dejana smo na silo spravli na svet 3.3.2006 ob 19.59 :)
|
Natisni
. 
.
- malo heca. 
! 
