Encijan
|
O, vidim, da sem sama in da je prejšnje sporočilo že pase (jjasna, so te že druge potolažile), sam sem hotela enkrat nekaj pokomentirat, ker ponavadi lovim rep in ker mi ne rata, nič ne napišem... bla bla bla...    
Punce, hvala za tolažbo, ste mi vlile novo upanje glede novega  . Saj nisva še čist obupala, samo se mi je ciklus že parkrat zavlekel za kak teden, tako da sem že mislila, da nama je uspelo, ko pa je M vendarle prišla, sem pa kar sumit začela, da pa gre morda že moj čas rodnosti h koncu... Saj mogoče sem smotana, ampak se le bližam 40-tki.
Anja, tudi jaz se kar zjočem, če grem svoje papirje od IVF-a gledat, in tudi jaz sem morala priti do tega, da je vse skupaj brez veze. V 3. poskusu se mi je na eni dojki naredila cista, ki pa na srečo ni bila maligna, tako na sem tudi na OI že priromala in bolje da ne povem, kako sem čakala izvide. Skratka, že prej nisem bila navdušena nad IVF, takrat pa sem se odločila, da se tega ne grem več in 4. "zastonj" postopka ne izkoristim. Mož je to sprejel in sva se sprijaznila, da pač otrok najbrž ne bo, vmes sva poskusila še pri bioenergetiku, ki nama je dal novo upanje, da otroka bova imela, ampak sva šla le nekajkrat, potem pa sva se odločila, da bova pač še delala na tem in zaupala v božjo previdnost. Ko bi ve vedele, kako sem bila vesela, ko sem na 1. UZ zagledala utripajočo pikico, nekaj mi je reklo, da ta nosečnost (moja 5.) pa se bo srečno končala in res se je. Tudi amniocentezo sem zaradi sicer malega tveganja zavrnila in upala, da bo vse OK. Začuda so me vsi zdravniki razumeli. Ne morem povedat, kako hudo mi je bilo, ko so me prej nekajkrat morali sčistiti, ker se otrok ni razvijal in srček ni začel utripati. Ko se sedaj tega spominjam, komaj lahko verjamem, da bolečina sčasoma vendarle zbledi, ampak šele zdaj, s Špelino pomočjo. Kar ne morem verjeti, da je bila naša Špela enkrat tista mala pikica...
Hja, prej sem tako suvereno povedala, da nisem  , glede na ciklus pravzaprav ne vem, lahko rečem le, da nisem tista , ki ste jo ve našle... Jutri se začne odštevanje, ali pa dobim tisti ne preveč prijeten obisk. Da si ne bom kdaj očitala, da sem lastnega otroka zatajila...
Upam, da zdajle že lepo sanjate, tudi midve se zdajle odpravljava tja. Je prejle začela ječat v spanju, pa sem jo šibala iskat, a je kot kaže to delala v spanju, saj mi je po kaki minuti prav žalostnega ječanja v miže mirno "zaspala" na rami...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Ti, ti, grda mami!!! 
, prav solze so mi pritekle ob branju tvojega posta. Kaj vse sta vidva in še posebaj ti morala prestati, da imata sedaj vajino Špelo.
in vaju razveseli še kak mali sonček.
ste me spet opravljali packi a ne 
