Nika v službi
|
IZVIRNO SPOROČILO: 2ursae
.... pol sem pa ugotovila, da vas pogrešam, vas in vaše prigode. Tko da, kaj čem, brez RRja in septembrk pač ne gre. To je pa res lepo slišati!  Ma, saj sem vedela, da smo zakon!  WB!
božiček: verjele al pa ne, prinesel bo....... žice  . Moj je šel nabavit ful enih žičk pa banan pa činčov, klešc ... ki se jih da vtikat eno v drugo in se ravno zdajle spravlja k spajkanju. Ej, pa to je že huda stopnja odvisnosti! Dejte se no mal skulirat.
Sva bila pa v soboto na Dedku Mrazu pri nas v službi. Najprej je imel en čarovnik ful luštno predstavo za otročke, vsi so se ful zabavali, ena punčka zraven naju, mlajša od Anžeta, je gledala vse z odprtmi usti, Anže pa: "te ne zanima" in morala it raje gledat aparat za kokice delat, ki je bil seveda stokrat bolj atraktiven od predstave  . Za crknit. Si me prav nasmejala s tole prihodo. Aparat za kokice, ha! Očitno bodo strojčki ljubav za vedno. Poznam enega takega. Še pri svojih 23 letih je sposoben občudujoče vzdihniti "bager"!!!
Dobro jutro vsem!
Ninočka, pridno papajte AB in se čimprej pozdravite!
Pri nas je po moje zgolj hujši prehlad, kaj pa vem. Vsi kašljamo kot sloni, smrkamo, naju s Tomažem tudi grlo boli, upam, da Nike ne. Je normalno, obnaša se normalno, bruhanja, driskanja, temperature in podobnih zadev ni, tako da srčno upam, da ni tale streptokok, ki ga Ninočka omenja.
Pety, Niki bo Božiček prinesel eno ogromno garažno hišo, ki pripravljena čaka že nekaj časa (skrita za omaro). Zraven bo mogoče dobila še kakšno knjigico o Pujsi Pepi ali kaj takega. Pa kakšno sladkarijo.
Mali vedi - kaj pa vem? Meni te stvari še nekako ne potegnejo... Sem tudi jaz gledala nekaj stvari, ki so od 3 let naprej, pa sem se morala prav brzdati, da jih nisem vzela. Se mi zdi, da ima Nika že toliko vsega, da ni skoraj nič več zanimivo oz. je zanimivo le nekaj prvih trenutkov. Najbolj srečna je na svojem tepihu med avtomobilčki in legicami. Tudi žoge in baloni ter voziček so kar aktualni. Najbolj pa mamica ali oči, ki na roko data prstne lutke in se pogovarjata, pogovarjata.... To lahko dela neskončno dolgo.
Božična zgodba - uf, v to se sploh še nisem poglabljala. Niki sem pač povedala, da se na božični dan rodi Jezušček, koliko dni je še do božiča itak spremlja ob odpiranju adventnega koledarja. Ko bomo postavljali jaslice, ji bom razložila, da se je Jezus rodil v daljnji deželi, da sta njegova očka in mamica Marija in Jožef in da takrat ljudje niso bili preveč prijazni do njiju, da nista imela doma in da je morala Jezuščka roditi v hlevcu, da so jima družbo delale živali. Vsega ostalega ne mislim preveč razlagati, ker ne more razumeti. Bo pač božič doživela, tako kot ga doživljamo mi - kadilo in molitev na sveti večer, pa obisk polnočnice ter slovesna maša na božični dan. Povedala ji bom, da se na božični dan ne hodi naokrog, mi bomo praznovali v krogu najožje družine. Na Štefanovo pa gremo v Emavs - itak bomo šli (če bomo zdravi) na oddih v Radence.... Jaz zagovarjam osebni zgled, otrok si zapomni tisto praznično vzdušje, rituale, vonj doma ob praznikih, praznično okrasitev, razpoloženje. Želim, da Nika to ponese v svoj mali svet, za razlage bo dovolj časa tudi kasneje, ko pridejo "zakaj-i".
Tudi sicer se praviloma sproti prilagajam, nikoli vnaprej posebej ne razmišljam, kako bom neko stvar predstavila. Pač povem, kar mi v tistem trenutku pade na pamet in kar se mi zdi, da je trenutku primerno. Če ne bi izpostavila (sicer dobrega) vprašanja, se z božično zgodbo sploh ne bi ukvarjala.
Mimogrede, za darilo za Miklavža je od mojega prijatelja Nika dobila tisti božični puzzle. Pa to je ogromna zadeva. Ko smo vse skupaj sestavili, je prišlo čez polovico tepiha! Pa ogromni kosi so, prav simpatično.
Danes zjutraj sem peljala očeta v KC, sedaj pa čakamo novice, ali mu bodo vzeli kateter ali ne.
Včeraj popoldan smo bili v Mercatorju, pri čemer sem pozabila, da je torek. Posledica je bila nepopisna gneča, za plačilo in nabavo smo porabili skoraj 3 ure! Za crknit. Pa sem si že nekajkrat zabičala, da ob torkih ne grem tja, pa nam še vedno vsake toliko spomin ne deluje in zabulimo. Grrr.
Ker smo bili tako pozni, še na kavico nismo uspeli iti, niti do Lumpijevega kotička nismo prišli. Že tako je šla Nika spat krepko po pol deveti....
Teta beta, snega še vedno nimamo. Apropo, včeraj sem v MC kupila Unicef + še ene ful lepe voščilnice. Toliko o naši planirani izvirnosti letos.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. čisto so bili scufani. na dnu vreče pa polno mišjih drekcov 
ker mi je strogo zabičal naj njegovih čevljev ne nosim v klet 
. 
