Nika v službi
|
IZVIRNO SPOROČILO: teta beta Joj, Pia, zdaj si me pa nasmejala . Po moje je Nika mislila sorči, ker ženske navadno rajši slišimo, da so otroci podobni nam. Glede Grega pa - meni je bil čisto simpatičen. Kaj pa mu manjka? Hvala, teta beta, ker si mi polepšala začetek dneva. Očitno sem zadnje dneve precej napačno razumljena. Ampak če še obstajajo nekateri, ki zmorejo in znajo kaj prebrati tudi brez neke osebne obremenjenosti - hvala Bogu! Sorči (spet), Pia, točno tako je bilo mišljeno kot je napisala teta beta. Ja, Nika je bil ob rojstvu tudi cel Tomaž. Nič mojega. In je bil tako ponosen. Zdaj, ko vsi pravijo, kako je Nika čedalje bolj podobna meni, pa meni tako zelo godi. Tudi sama vidim sebe v njej, sploh če ven potegnem svoje slike, ko sem bila stara 2 ali 3 leta... Torej, mislim, da je vsak ponosen, če ima otrok njegove poteze in Nina je res bolj očijeva. Zato moj sorči tebi. Drugače pa se brez neke narejene prijaznosti oz. kurtuaznosti (mislim, da me toliko pa že poznate - upam ) pridružujem mnenju tete bete, da je Greg name naredil prav simpatičen vtis - zelo zavzeto se je ukvarjal z Nino, vse pofotkal... Videti je bil povsem o.k. dečko. Kako se obnaša kot partner in očka ter kakšna so vajina (tvoja) pričakovanja od njega pa ni moja stvar. In lahko bi vedela, da si nikoli ne bi drznila komentirati zunanjega videza! To mi je pa res najbolj mimo! Ljudje smo lepi, ker imamo tisto pravo dozo vsega v svojem srcu in v možganih. Pa ne bi spet dajala takih osnovnih lekcij, mislim, da smo vsi že preživeli puberteto, mozolje in obremenjenost z zunanjim videzom. Iskreno upam, da ne bom spet kako napak razumeljena. Benika, mi pa imamo fluorove tablete, ampak jih Niki ne dajem. Sem to povedala Z in P in ni bilo nobenih problemov. Itak je bilo na to temo pretipkanih že toliko strani, da se ne bi ponavljala. Uf, Pia, spanje ob 17:00! In ti je potem dejansko tudi noč prespala? Ni kaj, očitno ste ubogega otroka namučili... Tole ocenjevanje, koliko let oz. mesecev naj bi otrok imel glede na razvoj, pa je meni osebno malce mimo (z vsem dolžnim spoštovanjem do strokovnjakov). In da bi bila Nina pri čustvenem razvoju šele 18. mesečni dojenček! Halo!! Kaj pa če je naprej in je že v tisti fazi, ko se vseh in vsega boji? Mah, res, meni se to zdi prava bedarija. Drugače je najbrž pri otrocih, ki imajo kakšne okvare, so nedonošenčki ali retardirani, pri normalnem razvoju otrok pa je to vse skupaj malo bla-bla. Vsak otrok nekje prehiteva in nekje zaostaja, to je po moje del razvoja. Moje mnenje pač. Sorči. Ja, v velikem ZOO-ju je otroški ZOO, kjer greš lahko noter in božaš živalice. Luštkano. Ninočka, mi imamo eno zelo podobno slikico z Niko in pujsom. V podobni pozi, s stegnjeno roko na malem pujsu. Včeraj v vrtcu je bil en krasen ustvarjalen dan! Pohvale vzgojiteljicam. Bilo nas je sicer malo - le 5 parov staršev. Po svoje je bilo fajn, ker ni bilo pretirane gužve (si ne predstvljam, kako bi bilo, če bi prišla oba starša od vseh 14 otrok!). Na mizicah so nas že čakali veliki listi, izrezani v obliki smrekic, v beli, rdeči in modri podlagi, na katero smo potem mi delali odtise z različnimi tulci in barvami - kartonski tulec od toaletnega papirja, plastičnu tulec od okrasnega traku, torej tulci različnih materialov in premerov. Te smo namakali v belo in rdečo barvo ter jih odtiskali na podlage. Krasno je izpadlo. Smrečice z okraski! Ideja tudi za dom. Druga "naloga" je bila še bolj zabavna. Iz papirnatih servetov smo delali bunkice in kepe. Povsem izi. Potrebuješ tekoče celulozno lepilo in prtičke. In roke. Pa zmočiš z lepilom in valjaš po rokah, da pride okrogla oblika. Več papirja daš, večja je bunkica. Uf, kakšna znanost, a ne? Ampak nam je bilo strašno všeč, našim malim bučkam pa tudi, ko so bili skupaj z mamico in očkom v vrtcu. Nika je bila tudi kot petelin na kupu gnoja. Ponosna. Malce važna. Je skozi letala okoli in klicala Zdenko ter letela k njej, da pokaže, da je Zdenka "njena", da jo ima rada. Pa h Klavdiji je hodila po piškote in sok. Ker so nas tudi lepo pogostili. Ma, res, super je bilo. Bi si želela še več takih srečanj, ker je priložnost, ko tudi z drugimi starši in z vzgojiteljicama tako sproščeno podebatiraš, smo imeli še male govorilne ure zraven... Desetka, res! In zdaj letim na kavico. Nadaljujem kasneje, če se bom še kaj spomnila...
|