2ursae
|
ej, naš zajtrk ... nam velikonočne jedi niso pisane na kožo - zjutraj lepo serviram, na praznični prt pa to, pridemo za mizo, Anže noče potice (za drugo itak ni variante), Bor jo je malo pojedel, pol pa začel ven pljuvat, oba sta hotela čokoladna jajca, v trenutku smo imeli borbe, pol je pa oči v lonec vrgel hrenovko in takoj smo imeli mir . Ni kaj, drugo leto nesemo žegnat še hrenovke . Popoldne smo šli k mojim, oz. natančneje k moji mami, ker je moj fotr kolesaril po Braču, smo se imeli ful fajn, ker smo šli pred blok na igrišče in sta tamala norela. Sploh Anže rad divja - to je neverjetno, je čisto drugačen fante kot pred letom dni, ko je samo gledal, kam bo kaj priklopil . Včeraj je ograja en-dva-tri stala (bom dala fotke, jasno ), tako da smo šli popoldne še v živalca in se imeli krasno. Imajo nova igrala, tamala sta uživala, sploh pol, po šesti uri, ko se je zoo že malo spraznil in sta se v miru igrala. Tam je neka drča z vodo, pa pesek okol in se je Anže zmočil, tko da smo bili že na poti proti izhodu, ko smo se odločili, da mu bomo probal dat gor Borove hlače (iamam rezervne vedno s sabo) in - hura za h&move trenirke - smo nanj čisto lepo spravili trenirke št. 86 , so bile malo po gorenjsko (beri: pumparce), a nam vsaj domov še ni bilo treba it . Za vlakec smo dali celo premoženje, se je lahko še Bor peljal, ker je un stric, ki ga upravlja, posebej zanj upočasnil vožnjo. Ma problem je, ker hoče Bor delat isto kot Anže in je ves nesrečen, če ne sme. Na vlakec ga pa res ne pustim, ga v ovinkih kar fajn ven meče. Pol smo šli pa še v Polno skledo na večerjo. Fajn dan, res. valla, fajn, da gresta na vožnjo , mi mormo tud Anžetu že končno kupit kolo, sam kaj, ko ga jaz nimam .
_____________________________
moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"
|