lenika
|
Kar se tiče pritiska, jaz imam skos nizkega, v prvi nosečnosti pa se mi je potem še znižal na 90, 60. Drugače mi pa zaenkrat ni slabo in upam, da mi tudi ne bo. Sem samo zelo utrujena in občasno se mi vrti. Aja, pa jem full in sem se v enem tednu zredila že za 1,5 kg. Upam, da ne bo šlo s takšnim tempom naprej. Drugače me pa nima kdo vozit v službo, res pa je, da se vozim samo 3 minute oziroma 2 kilometra. O bolniški pa še niti približno ne razmišljam, čeprav sem poleg nosečnosti še pošteno prehlajena. Z nami šolniki je navadno tako, da gremo na bolniško, ko se že čreva za nami vlečejo. Enkrat pred petimi leti sem se zjutraj slabo počutila in sem vzela lekadol in odšla v službo. V bistvu sem se že cel teden vlekla v šolo napol bolana. V službi sem čutila, da je stanje vse hujše, a kljub temu sem si rekla, da bom zdržala do 12h in potem popoldne ležala. Preventivno sem se držala 1 meter stran od otrok (vem, da ni za to opravičila, a pri nas je tako, če gre kdo na bolniško, potem na primer učiteljica podaljšanega bivanja dela dvojni šiht; pa še to je priprave moraš vseeno prinest in seveda napisat še veliko bolj podrobno kot za sebe, zato ti je včasih lažje oddelat). Ko sem šla iz službe sem se že s krepko čez 39 stopinj vročine odpravila do zdravnika, kjer sem omedlela, z glavo udarila ob radiator in si jo razbila, da je bilo potrebno šivanje. Dobila sem antibiotike in seveda mrežo za na glavo, potem sem pa lahko šla za en teden na bolniško. A vseeno sem morala tisti, ki me je tisti teden nadomeščala, po telfonu zdiktirat vse prpirave za tisti teden in poslat učne liste. Hvala bogu sem imela priprave napisane za en teden naprej, ker resnično ne vem, kako si sposoben v takšnem stanju pisat še priprave. No sem malo zatežila, a hotela sem vam samo prikazat, zakaj se šolniki tako težko odločimo za bolniško.
< Sporočilo je popravil lenika -- 30.9.2008 18:10:42 >
|