Palčica*
|
Ojla moje babe,
Midva sva dane spreživela čudovit dan v Ljubljani,na obisku pri družinskih prijateljih. So prvič videli Aljaža in moj mali princ jih je čist očaral. Sem tko ponosna nanj,vsak dan bolj...Je čebljal tako,da nas je vse preglasil,skratka razložil jim je tisoč in eno stvar v svojem jeziku.
Če ni čebljal je spal in ko smo šli na kosilo pod Rožnik (mislim,da je restavracija ena srbska),sploh ne bi vedela da se je zbudil,če ne bi videla natakarice kako se mu smeje,ko jo je med drugimi številnimi opravili,ki si jih zada odkrito osvajal  .
Skratka vrnila sva se ob 19.30-ravno pravi čas,da sva očku še pomahala v slovo.
Aljaž že pridno spi in tudi sama,ko ugasnem tole čudo bom pomoje kar dol padla.
Hja...tale forum včasih dela čudeže.Res.
Si včasih že sam sebe sit z temi občutki,razpredanji...potem pa vidiš,da nisi sam v teh čustvih za katere te nekdo vztrajno prepričuje,da niso normalni in plod hormonov,ki se enkrat že morajo postaviti ba svoje mesto.
Mi je pa eno novo iztočnico za mlinčkanje dala KT . Sem se najdla v njenem razmišljanju. Res je,da sem pred Aljažem skrbela ne samo zanj ampak praktično za vse jaz.Vem,da sem mu s tem dala neko potuho,kakor tudi vem da navade ne moreš spremeniti čez noč.
Običajno ne zdržim ignorance ali bolje napetosti,ki nastane ko ne moreva in ne moreva priti skupaj. Tokrat je drugače in vem,da sem res utrujena od prošenj,dokazovanja. Ali to opazi tudi on mi niti ni več pomembno,kajti zavedam se da je vsaka njegova sprememba le trenutna-to pa je zame premalo (kajti,ko že začnem upati na uspeh,se vrne v kot iz katerega mi ga uspe zdramit).
Tudi jaz moram priznati,da ni vse le črno. Normalno... obstajajo tudi izjeme zaradi katerih imaš človeka vseeno rad in si želiš,da bi našel skupen jezik.
A tokrat mi je res prvič kristalno jasno,da ne moreš čutiti in razmišljati namesto njega.
Vse kar lahko prispevam je opozarjanje,kreganje,prošnje,razumevanje,če želite tudi jezo,a nima smisla. In zato distanca,ki pravzaprav sploh ni zaigrana. In tega me je strah.Prav tako dejstva, da so stvari ki jih lahko naredim in tudi tiste ob katerih sem popolnoma nemočna.
In ravno to, da je potrebno stvarem,ki se nočejo in nočejo premaknit potrebno dati čas,da uberejo svojo pot,ki je v vsakem primeru edina in prava,je tisto najtežje kar moram narediti.
Kajti neglede na vse s čimer sem ga pobruhala na tem forumu vem,da ima pravico do svojih občutkov in z njimi povezanimi razmišljanji,dejanji.
Vse to vem le čutim še ne tako.
Toliko o njem.
Sedaj pa k lepši stvari-srečanju.
Še velja 20.9.? Kdaj ste se dogovorile,če ste se? Kaj pa seznamček kdo pride-obstaja? In če tudi jaz bom verjetno z Vami.
Neja da ne pozabim...Moj Aljaž že kakšne 2 tedna ob joku toči krokodilje solze.Tako da se mi zasmili tudi takrat,ko sem milijon procentna da le prstenjari.
No pa še ena anekdota iz Alo,Alo Aljaž. Postavila sem ga pred ogledalo. Crkneš od smeha...Se zagleda,se nasmeji sam sebi,potem debelo pogleda,se spet nasmeji-skratka sam sebe osvaja. Kaj bi včasih dala,da bi vedela kaj se plete v tej mali glavi...
Drugače pa Aljaž igračk še ne prime.Smo pri prstu-tega res stisne,a dude ne prime.
ŠpelaP jest Te tko rada berem...Te družinske prigode so mi tolk smešne in prisrčne.Res.In spet sem skor umrla od smeha,ko sem prebrala kako je Tim hotel "nahranit" Saro...
Punce moje,glavo pokonci. Mogoče je pa to,da se mormo z večino stvari ubadat same o.k. Tko vsaj vemo,da smo sposobne same gurat skoz življenje,če bi blo potrebno,kljub temu da si tega nobena od nas ne želi.
Lep preostanek vikenda babe moje.
_____________________________
Moja največja sreča,moje sonce,moje življenje - moj Aljaž 30.5.2007
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
spali čim slajše...
. 
. Da jo imam blizu in mi ni treba po stopnicah hodit, spi čez dan v dnevni ponoči pa v svoji sobici in podnevi jo očitno preveč svetlobe kar pošteno moti 
, moj pa od
Ko vse tvoje razdajanje postane samoumnevno in pričakovano 
. Je zelo pridna ratala glede spanja in tudi ko je budna je izredno pridna. Iz dneva v dan bolj napreduje. Rokice smo našli in jih vztrajno liže pa tudi kdaj pa kdaj prstek uide v usta, a sesa ga ne. Dudiko ima že od vsega začetka (od prvega dne dalje)-in tisti ki je izumil dudo bi moral dobiti nagrado (saj zaradi dudike ima naša vsak dan boljši sesalni refleks-ma vam povem da moj prst k ga posesa ga ne izpusti, pol pa bijeva borbe za moj lasten prst 
... aha, pa je bla mami tooooolk utrujena, da smo tako masažo prestavili... še ne vem na kateri čas... ko meni paše, našmu ne in obratno, tako da se bova morala še v 
. 
- meni se na momente že kar iz glave kadi. Ne smem bit preveč stroga - ker včasih se ponudi in prevzame pikico ali pa (ta je res najboljša 
. So dnevi, ko je zlat, da bi ga človek kar obdržal 
.
Družina je pa kva- aja sej res, sm pozabla, družina počaka
Še sreča, da mu ni treba ponoči vstajati, kako bi bil šele takrat utrujen!
in se sredi noči zbudi čisto poležan! 
