nena m
|
Ja, mislim, da so tele sestre na GK vsem nam, ki smo jih žal morale malo bolje spoznati skrajšale življenje za kakšno leto. Pa jim velikokrat ne bi bilo treba. Se spomnim enkrat, ko sem čakala za IVF postopek. In kličem sestro Blanko, kot je bilo dogovorjeno. Pa me je odslovila potobno kot Piko. Doma sem seveda jokala celo popoldne, potem pa je mož rekel, da bo on poklical naslednji dan, da vidi, če se da kaj naredit. Je poklical in je rekla, da ni nobenega problema in sva bila že tisti mesec na vrsti. Od takrat dalje je vedno on klical in ni nikoli komplicirala. Se splača poskusit. Pa bolje, da se ne spomnim, kako me na oddelku sestra nadrla. Mi gre še zdaj na jok. Imela sem namreč abrazijo (po IVF postopku, s tem, da so mi vsi govorili, da skoraj nimam možnosti, da kdaj zanosim). No, in ko sem se zbujala iz narkoze sem jokala, tako, da je ena gospa poklicala sestro (jaz sem še napol spala). Me je tako nadrla, da naj neham tulit, da še zdaj po 7 letih , ko se spomnim. Sicer pa se potem, ko končno dočakamo svoje na takšne dogodke malo pozabimo. Bi bilo pa za punce, ki so v postopku že tako psihično obremenjene, veliko lažje, če bi z njimi kontaktirala oseba, ki bi jih razumela. Ampak bistvo je, da na koncu skoraj vsem uspe in so srečne . Jaz sem v vseh teh postopkih spoznala veliko deklet, ostale smo v stikih in moram napisat, da imamo vse, (razen ene, ki je začela delati na pri 38 letih in je imela hude zdravstvene težave) zdaj že Vsem vam, ki še čakate, želim srečo in veliko . lp
|