violinski
|
Ola!!! Midva sva si pa danes privoščila 5 ur 'honeymoona' in sva šla jadrat. Imeli smo krasno vreme, odlično sonce, da sem si celo lahko majico dol dala in vetra, kolikor je potrebno, da sem jaz obnovila, mož pa se naučil osnov jadranja. On je bil namreč prvič na vodi, jaz pa že deset let nisem bila. Otroci so bili tačas pridni, jedli, spali, se preoblekli (zjutraj sem ju namreč napravila v dolge hlače in rokave, preko dneva pa se je ogrelo na 25°C. Kolikor vidim napovedi, poletja še ni konec, prihodnji teden bo spet 30°C. Se že veselim. Mi smo namreč VSI na dopustu in se bomo lahko čoporativno šli malo kopat. Vse najboljše za RD, Žak in Tai!!!!!! Jaz sem že veliko slišala o Cicibanovih in takih in drugačnih copatkih, tudi te zgodbe o glivicah. Moja Lana ni imela še nobenih problemov z nobenimi copati. Pa je do sedaj vedno imela Cicibanove. Jaz sem pač pristaš teh, ker so dobra opora za nogo, sploh pri prvih korakih. Sedaj je že tako, da ima kar telovadke, ker je bila poleti brez nogavičk in so telovadke edini copatki, ki jih je mogoče obuti tudi na boso nogo. Ne drsijo in dobro oprimejo nogo. Pa nič ne motijo, ker so iz mehkih materialov. Drugače je v vrtcu če se le da v trenerki. Ima kar nekaj takih hlač in pajkic in se odlično obnesejo. Pozimi jo dam najraje v žabice ali pajkice in potem termo hlačke čez, ker je pri nas pot od doma do avta in od avta do vrtca precej dolga. Zadnje dni v juliju jo je celo mož zjutraj oblekel v dolge hlače in rokave, jo v vrtcu takoj preoblekel v vse kratko in potem je bila v tistem (od doma gresta pred sedmo, pa je zunaj v LJ še precej mraz). Sploh je pri nas veliko preoblačenja. Rezervnega ima v vrtcu ponavadi po dvoje od vsega, zdej poleti pa samo po eno, edino spodnjih hlač je imela veliko, ko se je odvajala od plenic. Poleti pa ima vseeno spravljeno tudi enkrat po dolge hlače in rokave. Ne pozabite tu in tam rezervnih stvari privleči domov, ker se zgodi, da otrok že zdavnaj preraste svojo rezervo, če smo jo pozabili zamenjati . Aljoša je te dni upalil čisto drugačno rutino, kot jo ima doma, zjutraj bolj zgodaj vstane, posledično je bolj zgodaj zaspan in potem zaradi drugačnih zvokov manj časa spi opoldansko spanje in je zato včasih kar malo tečen proti večeru. Sedaj ima pa že dve noči malo zaprt nos in se enkrat ali dvakrat zbudi ponoči, pa ga špricamo s fiziološko. Upam, da bo tega konec, ko se nazaj ogreje. Danes pa je falotek moji mami zmetal kompletno vse iz poličk v kopalnici not v banjo. Se mu zdi strašno zabavno, ko tako fino zaropota. Haha, tko je nor na čofotanje, zjutraj, ko sem ga prinesla na teraso, je zagledal morje in takoj prikazal svoj najbolj navdušeni nasmehec in naredil 'čof čof' z roko po zraku. Pa je voda tako hladna, da se nismo ves teden čisto nič kopali. Hja, Aljošo tudi ena sveta trma daje. Včeraj je bil spet tako blazno utrujen, ker je premalo spal in ko mu je kdorkoli rekel 'NE!', če se je spravil delat kako neumnost, je šel na tla in v jok. Ajaj, kaj nas še čaka! Tamala, mogoče je, da je Ema bruhala zaradi vožnje v avtu (včasih se to čisto iz nič naredi), pa je potem, ko je zvečer še enkrat jedla imela še vedno nervozen želodček. Če praviš, da vročine ni imela in da je danes boljše, potem pa verjetno ni bilo nič groznega. Malo je mogoče za počakat, ker si napisala, da je nekaj dni pred tem driskala. Čeprav črevesni virusi potujejo obratno - najprej bruhanje in potem driskanje. Opazuj jo, pa daj ji jesti slane palčke, krekerje in grisine, pa rižek. Če pa vidiš, da je dobre volje in da nima nič več znakov, pa ne skrbi. Še za cepljenja - jaz se nisem nikoli bala cepljenj. Jasno mi je bilo, da je to treba dat skozi in da večina otrok pač nima reakcije ali posledic, da se pa lahko zgodi. Govori se seveda samo o primerih, ko se to zgodi, nikoli se ne govori o tistih, ki niso imeli nobene posledice. Me je pa malo strah zaradi našega Kawasakija, ker pravijo, da se je pogosto pojavil po cepljenju OMR, saj je mogoče, da so v cepivu agensi, ki vplivajo na sproženje. Zato se ga malce bojim, saj Kawasaki ni enkratna bolezen in se lahko vrne, ne glede na to, da jo je otrok že prebolel. In glede na to, da gre pri njem verjetno za gensko predispozicijo.... Ampak zdaj raje ne mislim na to. Bomo preplezali to oviro, če bomo prišli do nje. Mam še veliko za povedat, vendar sem zdaj komaj še budna. Sonce, morje, veter..... Terjajo svoj davek. Utrujena, ampak prijetno utrujena.
|