violinski
|
Dan deklice! Kako se vam kaj zdi, da je zvečer še svetlo? Meni je super. Čeprav sem tudi še neusklajena z večernimi spanji (hodim spat med 1h in 2h uro, ker sem ponavadi hodila okrog polnoči ali pol enih), ampak to je samo zaradi spremembe. Drugače mi je pa ta časovni pas DOOOOOSTI bolj všeč in sem že razmišljala o tem, da bi ustanovila 'Ligo za GMT +2', moram samo začet pripravljat manifest . Sem bolj večerni človek, zato mi ustreza, da je zvečer svetlo. Tia, hvala, ker mi oprostiš za nejavljanje, čeprav pet minut na dan bi si še vedno lahko vzela. Ma kaj čem, mal sem zmatrana, pol pa mi je težko tut pisat. Pa ful sem v delu v službi, pol pa še doma mojstri in priprave, .... Ma kaj bi jamrala. Pozdravljena, hruška! Jaz ti lahko povem mojo izkušnjo vračanja v službo pri prvem otroku, ker pri Aljoši sem imela čisto drugačno (najprej podaljšanje porodniške potem pa zamenjava službe, tako da lanskega dopusta sploh nisem koristila). Lana je dopolnila eno leto sredi novembra, naslednji dan sva pa šli prvič v vrtec (je ravno sovpadlo). Uvajanje je potekalo odlično, v treh dneh se je tam počutila že čisto v redu, peti dan pa je, seveda, zbolela, tako da sem drugi teden dopusta, ki sem ga še namenila uvajanju spremenila v bolniško. Potem sem šla v službo in preostali dopust prihranila za prihodnje leto, ker se mi je zdelo glupo, da bi ga nucala že za novoletne praznike, glede na to, da sem se 1.12. sploh vrnila v službo. Tle not paše tudi odgovor Tini - mi ne gremo na prvomajske počitnice, ker jaz najraje delam takrat, ko nikogar ni v službi, pa še lepše je it na dopust takrat, ko so vsi v službi . Poleg tega bomo takrat glih preseljeni in bom raje pustila otroka, da se malo ambientirata. Na dopust računamo it konec maja, pa ne "na morje", kot vi temu rečete, ampak v eno od glavnih mest v Evropi, edino ni še odločeno v katero. V igri sta Rim in Bruselj. Plavali bomo pa raje po domačih bazenih. Moramo počasi začet s kakim Atlantisom, da razgibamo Aljoši roko. Sicer je že precej spreten z njo, vendar je v teh treh tednih, ko je imel gips postal izrazit desničar, pa bi rada, da bi bil spreten z obema, da bi se kasneje lahko odločil, ali bo levičar ali desničar. Tia, pri nas stene niso popackane, tudi otroka nimata kake želje risati po stenah, večinoma rišeta pač po papirju, zadnjič sta pa imela prepoved risanja par dni, ker je Aljoša s suhimi barvicami napadel parket, Lana pa kuhinjsko mizo . Sicer na nobenem ni bilo večje škode, ampak zaradi vzgoje se mi je zdelo prav. Vem, da zelo veliko rišeta v vrtcu (se vidi po rokah, ko prideta domov), pa zelo rada tudi doma, ampak doma jima večinoma dam suhe barvice, včasih flomastre. Z Lano sva tudi že packali z vodenkami in čopičem, zdaj pa že nekaj časa ne. Se moram prav spomnit, da se spet lotiva. Sem pa opazila in tudi vzgojiteljica, da imajo večinoma otroci najraje papir in lepilo. Potem pa stvari nastajajo. Tudi jaz sem dobila čestitki za materinski dan - od Lane lepljenko, hišico na valoviti lepenki, od Aljoše odtis rokice pobarvane s prstnimi barvami na papir. Zelo prisrčno. Tia, tiste napade ihtice zelo dobro poznam, včasih se jim smejem, včasih rečem nič ihtanja, včasih pa kr pustim da se ohladita. Kaj pa vem, delam verjetno veliko napako, ker reagiram drugače, ampak je ful odvisno od tega, koliko tisti trenutek prenesem njunega cviljenja. Mislim pa, da imaš prav, da ji dovoliš napade jeze in žalosti, navsezadnje je treba svoja čustva izražati na glas. No pa to tudi, Lani veliko prigovarjam, da mi na glas pové, kaj potrebuje, ampak ne uspeva vedno, včasih dosežem celo nasprotno in tišči usta skupaj in me gleda v oči, kot da bi mi hotela povedat, naj kar sama ugotovim, kaj ji je (taka sem bila tudi jaz, se spomnim, vedno sem hotela, da mi drugi prečitajo misli, nisem hotela sama povedat). Nekako bomo tudi temu prišli do dna. Grem, da se ne boste zgražale nad mojo vzgojo.....
|