violinski
|
Čer! Upam, da ste imele lep vikend. Jaz se nisem nič potuhnila, samo to se je zgodilo, kar sem se najbolj bala. Lana mi je včeraj zjutraj zakuhala na 39°C in do danes zvečer še nismo uspeli spraviti pod 38,5°C. Haha, tokrat ni bil kriv vrtec, ampak jaz - ima namreč čisto iste znake viroze, kot sem jih imela jaz prejšnji teden. Upam, da je ne bo tako sesulo, kot je mene. No, tak je bil pač naš vikend - zakopali smo jo v našo veliko posteljo in vsak ji je delal družbo nekaj časa. Aljoša še največ - ko smo zaprli vrata sobe, da bi se naspala, je nonstop spraševal po njej. Kety torej že izbira imena in jaz ne znam nič pomagat. Moj seznam fantovskih imen, ki so mi všeč, je zelo kratek, in še to so precej čudna imena, ki mogoče ne bi lepo funkcionirala v slovenskem prostoru. Če bi pa rada nadaljevala nekaj 'posrečeno redkega, pa kljub temu zelo lepo' kot je Timon, ti pa mogoče predlagam Tristan. Žal je izvor imena bolj žalosten (tristan pomeni žalosten ), ampak je ime samo po sebi toliko bolj lepo. Miševi, zelo lepo si napisala to o naši skupnosti avgustovk, vse tiste, ki se jim je zgornja debata zdela kot spor pa še opozarjam, da ni bil spor, ampak da sem že sama dvakrat zapisala, da sem kasneje ugotovila, da izjava od Jessy ni bila mišljena kot sem jo jaz v prvo prebrala in da moje ni bilo kreganje ampak obramba pred tem, da bi me imeli za slabo mamo, ker imam otroke v vrtcu. Še eno stvar je pravilno Jessy zapisala - in sicer to, da je vrtec počasen korak za vključevanje v družbo in s tem socializacijo, tu dam popolnoma prav, vendar po svojih lastnih opažanjih se otroci vsaj do svojega drugega leta sploh ne igrajo med sabo, ampak le z igračami. Med sabo le toliko, kolikor čakajo, da en otrok izpusti iz rok igračo, ki jo ima drugi in si jo prvi želi. Mogoče sem pa samo jaz tako videla, kar sem opažala v vrtcu, ampak sem imela ta občutek. Zato se mi zdi dosti pametna izbira - za otroka - da gre v vrtec po drugem letu starosti, nekako tako, kot je situacijo rešila miševi in jo ima namen Petri (zelo dobra logistika, BTW), če je to le mogoče. Po drugi strani sem za to, da se mati čimprej po porodu spet vključi v družbo, v kateri dela, pri čemer držim pesti, da imate vse svoje sanjske službe ali pa vsaj delate na tem, ker potrebuje socializacijo in nekaj svojega življenja. Ti dve stvari sta pa nezdružljivi, kot marsikaj drugega v življenju. Enako sem namreč tudi mnenja, da je za otroka ful dobro, če ima mlade starše, za mater pa ful dobro, če ima otroka okrog 30 leta (par let gor ali dol), kar je spet nezdružljivo. To je čist tko moje opažanje svojih izkušenj in izkušenj tistih, ki so mi blizu. Kaj torej delamo, ko smo nonstop not? To se nam je dogajalo ta vikend - Aljoša pogosto spleza na stol in reče, da bo risal. Potem se gremo igranje na vse mogoče inštrumente, ki so pri hiši, z Lano včasih spečeva kruh (v kruhomatu) ali muffine, dajamo oblike v "shape sorterje", ti so pri Aljoši trenutno najbolj 'in', pikice, prelistamo vse mogoče knjigice in sprašujemo 'kaj je to' - ali pa Aljoša sprašuje in mi odgovarjamo, on pa ponavlja, potem, če sta oba zdrava, se gresta BUUUUUUUUUU!!!!!!! - oba tečeta v svojo sobo, pritečeta nazaj, Lana šteje do pet in potem oba rečeta BUUUUUUUUUUUU!!!!!!!!! To zadnje je totalna zabava, ker lahko ponovita tudi do petnajstkrat, preden se naveličata. Še vedno pa se ne znata usest in gledat TV. Edino Kravico Katko kakšno minuto, Art Attack kakšno minuto in avtobuske - te pa samo Lana. Če je muzika, se tudi na veliko pleše. No, neham, sem lačna, so bili za kosilo samo tortelini v špinačni omaki, zdej bi pa nekaj pojedla. Mejte lep teden!!!
|