violinski
|
Čau, dekleta!
Tudi jaz pišem s svoje 'bolniške' postelje. V ponedeljek sem komaj živa preživela pol dneva v službi, potem je pa postalo nevzdržno in sem šla domov spat. Kako sem prilezla do četrtega nadstropja se sploh ne spomnim, vem samo, da sem se v tretjem ustavila in si močno želela, da mi ne bi bilo treba več naprej. Simptomi so približno isti, kot pri Tii in Jessy, popolna utrujenost, izčrpanost, vročina 39°C, silovit suh kašelj, da me je glava bolela od njega, bolečine v pljučih, ki so pri mojih bronhitisih ponavadi izzvale astmatične napade.... Tko sem bila fuč, da sem do dohtarce šla šele v sredo, in mi je svetovala ležanje do konca tedna, mi je pa k srečo napisala tudi Ventolin, čeprav, ko sem imela svoje pljučne težave, še nisem bila njena pacientka in o tem čisto nič ne ve. Dogovorjeni sva, da pridem čez tri tedne, ko se viroza popolnoma pozdravi spet k njej, da opraviva par osnovnih testov in da mi prilagodi zdravila.
Ampak važno je, da sem sedaj opremljena z Ventolinom, saj sem že dvakrat morala skozi manjše napade brez njega, enkrat mi je k sreči pomagal svak, ki ga ima tudi in mi ga je lahko posodil, ta drugič sem pa premeditirala skozi, ker sem imela doma le še eno pumpico,ki pa ji je pretekel rok leta 2000. JA, toliko časa vmes ga pa sploh nisem rabila. Napad sem imela le enkrat med nosečnostjo za Aljošo, pa sem si pomagala z materino dušico.
Že prejšnji teden sem pisala, da sva bila z Aljošo na sistematskem pri letu pa pol. Pediatrinja je bila nad njim totalno navdušena, čeprav sva bili pri njej teden prej do vratu v driski (se je ravno pokakal, ko mu je jemala kri za meritev sladkorja in to je šlo na eni strani do podpazduhe, na drugi strani do čevljev in prišlo skozi obleko še na mojo, ker sem ga imela v naročju), tokrat pa je bil totalno zdrav in vse to tudi pokazal. Velik je 81,5cm in težek 11,75 kg. Rekla je, da je po velikosti točno na sredini, po teži pa bi lahko bil celo 200g lažji  Seveda, ko je pa odvisnež od kruha!!! Cepljen ni bil, ker imava midva zamik zaradi Kawasakija, tako da bo šele 17.5.
Tea, sem vesela, da si se javila, jaz imam slabo vest do tebe še od tvojega novoletnega SMSja, ampak letos je bilo tako novo leto, da nisem imela nič volje pošiljati SMSov naokoli, večinoma sem se ljudem javila potem po mailu, do tebe pa še nisem prišla in obljubim, da ti v kratkem pišem  Upam, da nisi zamerila. Čestitam za izpit, škoda, da je nazadnje šlo tako, da si ga morala delati pred komisijo. No, po diplomi boš pa tudi ti lahko dihala, res, mož pa tudi, seveda. ČE se ne motim, si vmes postala tudi teta??????
O kahlicah se pogovarjate.... Aljoša že kaže zanimanje zanjo - parkrat smo ga že za hec posedli gor, pa ni bilo nič. Silili ga ne bomo, tudi Lane nismo, pri njej je šlo pa vse tako naravno.... Stara je bila dve leti pa pol, že veliko je znala povedati, bila je pomlad, ... tko no, vse tako, da je bil uspeh zagotovljen. Včasih se je tako zaigrala, da je pozabila, da mora lulat in se je seveda kar na licu mesta, enkrat smo se ji močno nasmejali, ker tudi polulana ni hotela od igre, saj je bilo tisto igranje tisti trenutek dosti bolj pomembno, kot to, da jo preoblečemo, da bo suha, večinoma pa jo je motilo, tako da se je hitro navadila, da pove. Zdaj gre že zdavnaj vse sama opravit, le obrišemo jo še mi, ker se sama bolj slabo, pa da ne pride do kakšnega vnetja.
Sedaj nima nobenega smisla, da Aljošo učimo doma, saj v vrtcu ga še ne in ga tudi še ne bodo, dokler bodo vsi tako mali.
Jessy, mogoče sem malo občutljiva na to temo, ampak se mi zdi, da si bila malo neobzirna, ko si rekla, da je Demi več bolna sedaj, ko je v vrtcu, kot pa je bila prej? Tudi Aljoša je, ampak naj te vprašam: kaj pa naj s Tio narediva? Se ti ne zdi to logično? Vrtec je leglo viroz, poglej, kako je pisala sjug, da je njena Katarina zbolela samo da je pomolila nos not, ampak.... Žal nimava izbire? Alternativa je namreč, da nehava hodit v službo in sva s svojim otrokom doma, tega pa pač družinski budget ne bi zdržal? Boš morda rekla, da se nam gre za denar na račun zdravja otrok, pa ni tako - kak prehlad in katero virozo bodo otroci pač morali dati skozi, da se prekalijo, da si izdelajo imunski sistem.....
Vem, da je fajn, če so otroci do drugega ali tretjega leta doma pri starših, ali kot v tvojem primeru pri starih starših, vendar medve pač nimava te možnosti? Moji starši so 100km oddaljeni od nas, moževi pa so v penzionu šele od prejšnjega meseca? In ravno tako vem za Tiino mamo, da je še vedno v službi, in tašča tudi? Ne vem no, verjetno nisi hotela nikogar prizadeti, pa vendar si odprla občutljivo temo, vsaj kar se mene tiče.
Lana je bila ravno tako večkrat bolna, ko je bila prvo leto v vrtcu, nekaj še celo drugo leto, letos je pa trdna ko korenina (upam, da mi ne ravno sedaj zboli, ko sem to napisala). To da so naši otroci bolni, imajo viroze, prehlade, ... je pač naše breme in ga same prenašamo, kolikor veš tudi za bolniško za nego otroka dobimo manj povračila kot za svojo bolniško, zato si jih z možem deliva - pa tudi zato, da ni vedno eden in isti odsoten z delovnega mesta.
Pa še to povem, glede na to, da imajo moji starši in tast in tašča svoje življenje brez bremen, ki so si ga s svojim življenskim delom zaslužili, počitek po dolgoletnem živciranju in pehanju za vsakdanji kruh, se mi zdi edino prav, da ga sedaj izkoristijo za stvari, ki jih imajo najraje - vsakodnevni sprehod okrog hiše, kosilo ob uri, ki jim paše, izlet do sosednjega mesta ali celo potovanje v tujno, vse to brez obveznosti, ne da bi morali misliti, da je nekdo odvisen od njih, ne da bi gledali na uro....Iz srca jim to privoščim in si želim, da bi tudi jaz uspela doživeti ko bo čas zato. Zato imam raje da so moji otroci v vrtcu, plus še to, da jih tam vzgajajo za to usposobljeni ljudje, da so otroci v skupini, kjer se vsak nauči, da je del širše družbe, enak drugim otrokom, ni vedno prvi na vrsti, ... Vzgoja moje tašče je za moje pojme absolutno preveč drugačna od tega, kar bi jaz želela za svoje otroke, enako mislim za svoje starše - čeprav sem čisto v redu 'izpadla', me določene stvari pri njihovi vzgoji motijo in ne bi želela, da tako vzgajajo tudi moje otroke. Sploh, ker se do njih dejansko obnašajo kot stari starši in ne kot bi se jaz, če bi bila z njimi doma. Starih staršev in njihovega razvajanja se jaz kaj kmalu naveličam in tedenska 50 urna obremenitev mi je ohaha preveč.
No nevem, mogoče sem sama kriva, da sem tvojo ugotovitev vzela za obsojanje, pa to sploh ni hotelo biti. Kakorkoli, upam, da razumeš, kaj sem hotela povedat. Upam, da brez zamere.
Grem zdej naprej počivat,
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in se zdajle že oglaša. Tako, da bom še kasneje kaj napisala...
. Bravo, za opravljeni izpit. Zdej si pa rešena te nadloge. Tudi mene čaka samo še diploma, ampak bo še malo počakala. 
Še dobro, da smo jutri doma! 
