plenicka
|
Sašaš, glede zapiranja v sobo: jaz osebno Žigca ne zaprem v sobo, samo peljem ga v njegovo sobico, ko ima najhujše napade (vrat ne zaprem, niti luči ne ugasnem), ga posadim na škatlo ter mu razložim, da se tako ne sme obnašati in ko se bo pomiril lahko pride k meni. Na začetku sem šla jaz ponj, ker ni nehal jokati (po mnenju nekaterih strokovnjakov otroka za kazen ne bi smel puščati več minut v drugem prostoru kot je star in tega se nekako držim), potem je nehal jokati in je prišel sam, sedaj pa pride do praga sobice in joka ter čaka, da pridem ponj in ga objamem. Če bi to počeli z njim v vrtcu...ne vem, kako bi reagirala. Če se on zaradi tega ne bi počutil prestrašeno, verjetno ne bi komplicirala, če pa bi ga to prestrašilo...vsekakor se s takšnim načinom "kaznovanja" veliko bolj strinjam kot s pretepanjem...to je le moje mnenje. Vem pa tudi to, da ima samo pri meni takšne izpade...vsaj zaenkrat je tako. Tudi jaz kuham samo čez vikend in to takrat, ko mali spi. Če se slučajno prej zbudi, ga posadim na pult in me opazuje. Vse ga zelo zanima. Pomaga mi pri zlaganju posode iz pomivalca (tudi jaz moram biti zelo hitra), zelo rad mi pomaga pri pranju perila - vztrajno mi podaja prašek, calgon, mehčalec...točno ve, kaj je kaj...najraje pa mi pomaga pri sesanju...ima tudi svoj sesalec, ki ga obožuje...ima 16 zob, kar pa ne pomeni, da rad grize hrano...največkrat ne je mesa, razen hrenovk, ki jih brez problema zgrize, ne je nobenega svežega sadja (samo frutke in skutke), obožuje pa razne juhe, ki jih ima vsak dan na jedilniku. Varuška pa se trudi, da zaužije tudi meso, zato mu ga spasira...zelo veliko govori in skoraj vsako besedo ponovi...moram biti zelo previdna pri nekaterih besedah....ojej, sem naklofala... Bodite zdravi!
_____________________________
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)
|