MjaV
|
Hojla, punce. Po daljši pavzi se malce zopet oglašam. No, beseda pavza se ne nanaša na to, da lahko toliko "pavziram" ob našem ljubem dojenčku, temveč (žal) obratno - ob Joni ni časa za nič drugega kot potešitev osnovnih potreb (nekaterih - hrana WC... kaj dosti več pa ne ). Sem kar cca 12 strani v zaostanku in ne verjamem, da bom uspela vse prebrati. Glede na to, da sedajle malčica spi (to traja maximalno pol ure...) moram biti kratka, kar ni ravno moja odlika... Bom raje spremljala, če se boste spet kaj dobile v Tivoliju, da se malce pridružim. Z zanimanjem sem prebrala tole zadnjo stran - kaka razlika! Na cca 31 strani, kjer sem nazadnje "obtičala", se še nič kaj takega ni dogajalo z dojenčki... sedaj pa že gosta hrana, obračanje, dvigovanje, "petje"... res super. Glede na to, da je Jona zelo zahtevna, sem tudi jaz komaj čakala, da minejo prvi trije meseci, za katere na splošno velja, da so najtežji. No, včeraj smo imeli tri mesece in sedaj z veseljem zrem v prihodnost. Naša tamala sicer ne obvlada drugega kot neskončen "aaa" v vseh možnih odtenkih, pa včasih se tudi nasmejčka, a v to je potrebno že vložiti kar nekaj truda... kaže, da jo vse takoj prične dolgočasiti in hkrati je tako občutljiva, da ne potrebuje dosti, da pade v totalno histeričen jok, ki ga je še vedno težko v kratkem času zaustaviti. Ampak, verjamem, da bo sedaj počasi bolje. Vsak dan malo. Juhu!!! Mi se sicer še ne obračamo - le včasih (bolj ponesreči) ji uspe, da se iz trebuha (ko pasemo kravice) prevali na hrbet in ima pri tem obvezno izredno osupel obraz (meni gre kar na smeh, ko to vidim). Seveda sekundo zatem pa njena značilna šoba in če uspem še pravočano "zamašiti" usteca z dudo, je OK, sicer pa "malo joka ne škodi"... Bom poskusila dati tole šobico v album, če bo čas in znanje... Naslednji teden imamo pediatra in cepljenje, mamamia, kako me je strah, kakšna bo... Kdo jo bo potolažil? Ali naju vzamem taščo s sabo, ki ima še vedno nepojasnjeno pomirjujoč učinek na tamalo??? Začeti se mi dozdeva, da je Jonina tečnoba predvsem rezultat tega, da je v glavnem neprespana, saj čez dan zelo malo spi, pa še to, če že zaspi, nikoli več kot 45 minut, v glavnem pa samo 20 - 30 minut (sedajle je že zopet budna in jo že guncam). Ali ima katera predlog, kako naj jo navadim na daljši spanec? Ponoči še gre, a se vsak večer preden zaspi obvezno uspava (od cca ene do treh ur) z medsebojnim delovanjem pestovanja v naročju (!), mrmranja, petja ali kaj takega (!) ter JOKANJA(!!!) (ja, jokanja, čeprav je v naročju ). Na dojki nikoli ne zaspi trdno (odpre oči isti trenutek, ko jo odložim in potem se začne zgoraj omenjeni dril). Sicer saj sem že navajena, tako se vsaj malo poajčkava, saj tudi drugače ne mara pestovanja in hoče biti ves čas v pokončni legi, obrnjena proč od mene (radovednost...), a mislim, da ne bi bilo slabo, da se počasi nauči, kaj je spanec in kako se zaspi in da to ni nič slabega. Kako je vam uspelo (če vam je)? Metoda z jokom ne bi hasnila, razen, če jo pustim, da joka celo noč in obvezno preselim vse sosede - se joka zelo dolgo in zelo močno (no, pravzaprav kriči) in to že ko je v naročju, kaj šele, da jo še budno odložim... ne, tako ne bi šlo (sva ravno včeraj poskusila in po 10 minutah še hujšega stopnjevanja joka odnehala - potem pa sva potrebovala uro in pol, da sva jo umirila, žal mi je, da sva poslušala ta nasvet). Morda pa je še prezgodaj, da se navadi sama zaspati? Kako je s tem pri vas? Uf, zdej pa sem napisala... spet roman. In to z eno roko, he he he. Morda uspem še kaj prebrati za nazaj, sicer pa se gotovo še kaj oglasim... Lep pozdravček vsem, uživajt ein se veliko smejte!!!
|