chocolatecake
|
Punce jst se načeloma strinjam, vem, da dobre pol leta ni nič, da se zdravi pari trudijo dlje in vas vse občudujem in vam želim vse dobro in čimveč uspeha vsem, ki se trudite. Ampak mislim, da tiste z rednimi ciklusi pač nemorete vedet kako je, ko čakaš , pa je ni, pa delaš test pa nič ne pokaže, pa te prsa bolijo za znoret, imaš hud PMS, vse ti gre na živce, špika te v jajčnikih, kot, da se bo vsak čas ulilo, pa kar nič, nič en teden, nič dva tedna, nič 80 dni, vsake toliko ponoviš test in vedno nič. PMS pa ves čas prisoten, trebuh napet, prsi boleče. Ko ti je že vseeno če bo ali , samo, da se nekaj zgodi. Potem pa delaš ovulacijske teste in ugotoviš, da po vsej vrjetnosti sploh nimaš ovulacij, oziroma je vse tako pomešano, da sploh nemoreš niti približno predvidet kaj se dogaja in kdaj it v akcijo. Medtem, ko vse greste iz kroga v krog in imate novo upanje, se jaz samo selim iz meseca v mesec z enimi X datumi , ki je nikoli ne dočakam. Pa nisem pesimistična in sem za akcijo, zato me toliko bolj jezi, da moram čakat in iskat neke nove probleme, namesto reševanja obstoječih, ki lahko poteka tudi istočasno z iskanjem novih, če se že predvideva, da bi lahko bili. Tukaj mi ni logike.
|