Anonimen
|
Lila probaj naslednje. Kar se tice lulanja, sem brala pri pusenjaku, da ne smemo za vsako kapljico it, ker potem se mehur navadi in dejansko non stop hodimo. Tudi sama sem bila tako, pa sem probala malo drzat in po parih dneh sem sla le se 1-2x na noc, prej pa tudi po 20x. Ne glede na vse, si kupi brusnicni sok- v lekarni (ne v trgovini, kjer ima le aromo brusnice) in glodaj cez dan suhe brusnice. Kar se tice spanja. Nespecnost zna biti zlobna. Po eni strani se tolazi, da je to le pozitivna praksa za nadaljne mesece z dojenckom . Glede na opisano zivcnost pa bo nespecnost samo se slabsa. Zato ti svetujem, da se probas naucit umirit in sprostit. Najlazje se je naucit tehnik sproscanja in dihanja. O tem najdes veliko na netu. Moja kolegica je zaradi depresije hodila k psihijatrinji in ker je v nosecnosti imela hude nespecnosti, ji je ravno te tehnike svetovala. Pri njej so delovale. Tudi jaz jih izvajam, ko me daje nespecnost. Gre za dihalne vaje, ko globoko vdihnes , stejes do 3 in potem izdihnes, stejes do 6. Res vec o tem poisci na netu. Druga stvar kar je meni v prvi nosecnosti pomagalo. ko sem se sred noci zbudila, in po parih minutah nisem mogla spat, sem sla v dnevno na kavc. prizgala tv ali vzela knjigo. Po parih minutah ali pol ure sem bila zaspana, nisem sla nazaj v posteljo, ker bi se razbudila, zato sem kar spala na kavcu. Zdaj v tej nosecnosti, grem v drugo sobo spat. Ce se zbudim in slisim globoko dihanje moza ali smrcanje, me cist razkuri, zato grem takoj v drugo sobo ali na kavc spat. Nespecnost je nekaj normalnega, ampak ne se matrat v postelji, kjer ti samo zivci rastejjo. raje vstani, menjaj prostor, beri... bos videla, po parih straneh knjige bodo oci utrujene, bolje 30 minut brat, kot pa 3 ure bedet in se zivcirat v postelji. Pa po parih dneh se bo ze vse spremenilo, ne bo trajalo do nedogleda. Ce pa se bos vsak dan tako nervirala, pa bo ziher dlje trajalo. Mene pa so danes klicali iz bolnice in sporocili, da imam streptokok b In zdaj me mal panika. Mal sem ze nastudirala zadevo, ob porodu obvezno antibiotik, in naj bi bilo vse ok. Ampak tisti procent ko pride do komplikacij, me pa vseeno strasi. Predvsem, ker se je prvi rodil prezgodaj in strah da se bo se drugi rodil prezgodaj, ki pa se samo poslabsa situacijo. Jah nic, treba bo pozitivne misli ohranit in upat na najboljse.
|