_Kepica_
|
Punce, pozdravljene. Najprej se opravičujem, ker uletavam v vašo temo, vendar me je Dorotheina skrb za svojega sinčka spodbudila, da še sama podam svojo izkušnjo, ki je zelo podobna tvoji, Dorotheia. Sinček, danes star 11 mesecev, je na začetku dobro napredoval v gibalnem razvoju. Prvič se je prekotalil s hrbta na trebuh zelo zgodaj in na začetku je te obrate dokaj pogosto ponavljal. Potem pa je vedno raje ležal samo na hrbtu, kar me ni motilo. saj je vsak dojenček individuum, svoja osebnost. Eni napredujejo hitreje, drugi počasneje, važen je napredek. No, pri nas kar naenkrat napredka ni več bilo. Ležal je samo na hrbtu, če smo ga spodbudili, se je obrnil na trebušček. Kravice je sicer zelo rad pasel. To sem omenila P in prosila za obisk v RA. Pri šestih mesecih sva imela pregled v RA v Šiški. Zdravnica zelo prijazna, nežna, rekla je, da je vse ok. Da ima še čas. Zelo sem bila vesela, da je vse v redu. Sinčka smo spodbujali k obračanju, on pa je še vedno najraje ležal na hrbtu. Kmalu po obisku v RA se je začel čudno zategovati v hrbtu. Gibi se meni niso zdeli normalni, pa so me vsi okrog mirili, naj me ne skrbi, da je vse v redu. Ti čudno gibi so se stopnjevali, vendar so bili zelo nepredvidljivi, zato sem to gibanje posnela in pokazala P. Nemudoma naju je poslala na Pediatrično kliniko na preiskave, kjer so sicer sumili na neko bolezen, vendar s preiskavami niso dokazali ničesar (sami gibi pa so sicer kazali na to bolezen), naj pa bi bil hiper in hipoton (v udih zategnjen, v trupu mehak). Ko sva nesla izvide k P (pri dobrih 8 mesecih), sem rekla, da zahtevam še en obisk v RA, saj je bil sinček star že skoraj 9 mesecev, o plazenju pa ne duha ne sluha. V RA je zdravnica spet rekla, da je vse ok. Priznam, popustili so mi živci in zahtevala sem fizioterapijo, ker, tako kot ti, Dorotheia, nisem vedela, kako naj sinčka spodbujam, kaj naj delam z njim, da mu ne bom škodovala. V enem mesecu sva prišla na vrsto za fizioterapijo in terapevtka se je prijela za glavo in vprašala, zakaj nisva prišla prej. Dodala je, da ni še nič zamujenega, vendar da bi lahko veliko bolje in hitreje napredoval, če bi prišla že pri šestih mesecih in da mu bo zdaj veliko težje. Enkrat tedensko sva hodila (in še hodiva) na fth, kjer terapevtka z njim dela vaje, jaz pa jih z njim izvajam doma. Zdaj mineva dober mesec od prvega obiska na fth in sinček se je pri 11ih mesecih sam, samostojno usedel, steguje se za igračkami, opira se na rokice. Skratka, počne stvari, ki jih prej nikoli ni počel. Težko opišem z besedami, kako sem vesela, da sinček končno napreduje in da pri tem uživa. Edino, kar je terapevtka poudarila, je, da ga NIKAKOR in NIKAMOR ne smemo posedati, saj mora sam z vajami okrepiti mišice, da se bo lahko SAM usedel. In res se je. In kot je že ena od vas napisala - eni dojenčki bolje napredujejo na gibalnem področju, drugi na inteletualnem itd. Moj sinček je po mnenju specialistov nkretno pred drugimi vrstniki, kar se tiče intelektualnega razvoja, in to je normalno. Želim povedati, da poslušajte sebe, ne poslušaj drugih, prosim, poslušajte svoj občutek. Dorotheia, če ti občutek pravi, da ne gre vse tako, kot mora, če bi tvoj sinček bolje napredoval, če bi hodil na terapije, zahtevaj še en obisk v RA. Pojdi v Šk. Loko, tam so baje zelo prijazni, vendar so čakalne vrste kar dolge, zato sva šla midva v Šiško. Če bi jaz poslušala druge, vprašanje, kako bi se moj sinko razvijal. Najbrž bi bil štorast in ves zategnjen, saj ne bi usvojil vseh smeri gibanja. To je moja izkšnja. Vesela sem, da se je izteklo veliko bolje, kot bi se lahko. Na žalost je v današnjem času tako, da če nisi siten, tudi ničesar ne dobiš, zato, punce, poslušajte svoje srce. Ta gotovo najbolje ve, kaj je dobro za vašega otroka. Lepo se imejte in ostanite še naprej tako srčne mamice
|