Dorotheia
|
Zdravo punce! Da se na hitro oglasim, dokler naš malček spi. No, jaz sem glede GH naredila par dni pavze in danes ponovno ponudila za čas kosila, čisto malo preden bi tako ali drugače jedel in je pa kar lepo pojedel. Sicer ust še ne odpira ravno kot bi moral (izkoristim pač ko jih odpre in hitro dam žličko), ampak je pa kar lepo požiral, sploh od začetka. Edino on bi tisti čas kar nekaj čebljal, pa vriskal in nekako niti približno še ni povezal s tem, da je pač to hranjenje. Kako je bilo to pri vasših? No, se pa danes ni nič jokal. In sem prav namerila, sem dala v kozarček okrog 100ml in je na koncu ostalo še slabih 30ml (je pa res, da je bilo tudi na njemu kar nekaj teh bučk ). Ampak nekaj je pa le pojedel. Pa danes sem malo zmešala z AM in je bilo tudi zato pomoje boljše. Pa potem sem mu kar hitro zatem ponudila pač flaško z AM in je malo manj pojedel, tako da očitno je nekaj bučk dobil v želodček. Jutri mu še dam bučke, ker imam še ravno za 1x, potem pa grem na korenček. Witch, sta vidva že zamenjala kak obrok prav z gh? Kako ste ostale prakticirale - ste kmalu za gh dale mleko ali ste kaj počakale? Jaz bom kak mesec zdaj vztajala s ponujanjem samo pri kosilu in upam pač, da bo hitro pokapiral, kako je fajn papcati z žličko. Potem pa počasi kako malico itd. Aja, pa mene tudi zanima, koliko količinsko GH pojejo vaši? Jaz sem pomoje čisto prezahtevna. Bova res šla počasi no, sem očitno preveč hitela in pričakovala da mi bo že 3. dan pojedel ogromno. Grozna sem. Tako, da danes sem res zadovoljna. Drugače smo tudi vredu. Mali je tak cuker. Danes sicer nekaj sitkan in že od zjutraj nekaj sitnari, ker ni spal kot bi moral, ampak bomo že. Je pa tak velik otrok, sicer kot opažam imamo skoraj vse januarke velike otročke, tako da ja... Babica pravi, da mu sploh ne upa kupiti za obleči, ker ne vem, kako velikost. Zdaj smo seveda na konkretni 68, sem mu pa kupila zadnjič take tanke bombažne pajkice v H&M-u že v številki 74 in so mu skoraj prav no. Pa H&M nima tako malih številk. Tudi dva nova bodija iz H&M-a v številki 68 sta mu čisto na knap že. Sploh ne vem, kdaj je tako zrasel. Drugače mi je pa najboljši takoj zjutraj, ko se zbudi. No, zdaj se že par dni zbudi ob 7h, kar tudi ni slabo, ker je tudi meni ok jutranje vstajanje in da se počasi navadim že za v službo tega ritma. No skratka, ob 7h se zbudi in takoj začne čebljati in se pogovarja sam s sabo. Tako lahko brez težav tudi do pol ure ali še malo več. Sploh ne joka, tečnari, ma nič. Potem ponavadi utihne kar naenkrat, se v posteljici naštima vodoravno in gleda sliko, brez besed. No, in tako je dokler ga ne pridem pobrati. Vedno me pozdravi z najlepšim nasmeškom. Se pa zdaj, odkar je 1 teden v posteljici, ki je itak občutno večja od zibelke ful obrača (še toliko bolj, ker je pač v posteljici naklon zaradi refluksa) in ga moram ponoči vsaj enkrat priti, da ga poravnam nazaj, ker drugače ima glavo obrnenjo dol in mu itak ne paše, že zaradi dvigovanja kisline ne. Joj, jaz prav čakam, da bo lahko normalno spal in bo lahko imel ravno ležišče, čeprav vem, da lahko traja tudi do 1 leta takole. Pa tale teden grem po športni del za voziček, ki je spravljen pri mojih starših. Se čisto ravno poleže, tako da sploh ne bo sporno. Sploh v teh vročih dneh, je našemu res kuhalo v košari, ker je še ful obložena in idealna za pozimi a poleti res ni fajn. Še dobro, da bo ravni pravi čas dovolj velik za športni del. Našemu je drugače zelo hitro zelo vroče (še ena stvar, ki jo ima po atiju) in kar švica. Pa potem je živčen in posledično bolj jokav. Ne mara vročine. Pa mislim, da bo naš najbolj srečen otrok na svetu, ko bo sam sedel in bo torej lahko v sedečem položaju. Se vedno bolj napenja naprej in hoče sedeti, samo bo pač moral počakati še par mesecev. Obrača se pa že par tednov nič kaj ne. V začetku meseca je bil že zelo spreten iz trebuha na bok in potem na hrbet, zdaj se mu pa kar ne da več. Bo že, ko bo hotel. Pa spet je rad na trebuščku in bi kar poletel. Bi že rad kobacal, pa še ne gre. Opažam pa, da ima na trebuščku več ali manj že razprte dlani in se opira tudi na dlani že. Zadnje dni pa zelo rad prime obe roki skupaj in se drži za roke, pa nima veze ali je na trebuhu, hrbtu, kjerkoli pač. Takole imamo. Meni je prav fascinantno tole prvo leto, koliko stvari se morajo naši dojenčki naučiti in spoznati. Prav neverjetno, kajne? Jaz grem pa danes na kavo s sodelavko. Me prav zanima, kaj dogaja v službi. Če tako pomislim, sam o še dobre pol leta in spet nazaj v službo. Prav scary.
|