ronja
|
nena, pošiljam ti par objemov, veliko živcev, potrpljenja in kako urico spanja (več jih od mene ne moreš dobit, ker bolj malo spim:D). Kar se nasvetov tiče, nisem glih taprava, moji otroci bolj malo spijo , lakho ti pomagam samo z nasvetom, kako to čim bolj optimistično prenašat . Kako jih prepričat, da bi več spali, bojo pa druge povedale, meni pri 3 še ni ratalo, dvomim, da bi kdaj mi . Je pa pri vsakem naslednjem lažje, če ti je to kaj v uteho... 1.) če te popade tisti bes nad otrokom (vsaki se je to kdaj zgodilo, enim prej, drugim kasneje), to ne pomeni, da si slaba mama, samo da si utrujena. Slaba mama si, če temu besu pustiš, da obračuna z otrokom, ampak ti tega ne delaš, torej si dobra mama, ok? Torej, če te popade ta bes, potem se odstrani. Tudi če si na sprehodu, magari pojdi par metrov od vozička in če bo kdo čudno gledal, pač od tam reci, "Srček, mami takoj pride, rabim minutko, da pridem k sebi." Parkrat globoko vdihni IN izdihni, zapri oči, si predstavljaj tega otroka, kadar je najlepši (recimo ko spi , ali pa se ti luškano smeji) in ko boš odprla oči, bo ta deroči se otrok spet tvoje ljubo dete - sicer glasno, nespeče in zoprno dete, ampak tvoje najljubše dete. Lažje je skrbet za svoje najljubše dete;). 2.) ponoči naj ti ga mož da v posteljo. NE vedno ti vstajat, češ, saj je brezveze, da se še on zbuja, ko se jaz itak zbudim, ker ga pač dojim. Ja, se zbudiš, dojimo pač navadno budne (vsaj pristavimo ga budne;), ampak vseeno boš manj zmatrana, če kdaj ne boš vstajala. Probaj, verjemi, da vem, kaj govorim, sem bila ista - pa me je lubi moral kar mal najurit, da naj ga zaboga zbudim, ker bi mi rad pomagal in ko sem bila totalno zmatrana, sem to tudi naredila. Kasneje se tako navadijo sami slišat dete, samo če ga vedno ti vzameš, ga pa on ne more slišat, ker enostavno nima tega vprogramiranega - ne ker ne bi hotel, ampak ker se pač možgani učijo tako. 3.) najdi si pomoč - ki naj vzame otroka kdaj, da greš ti v miru pod tuš. Tam si predstavljaj, da voda odnaša vse, kar je slabega: utrujenost, jezo, žalost, nemoč, karkoli pač čutiš. Potem če imaš možnost, da bo pomoč pazila otroka še kako urico, pojdi spat. Ja, magari za 20 min. SE splača! Res! Pusti posodo, bo to mož naredil 4.) prosi moža, če vzame kak dan dopusta. Dopust je za met se fajn, ja, ampak če si totalno zmatran, da ne prideš do tja, potem je fajn vzet dopust že prej - za preživetje;). Če si na robu depresije, se to njemu splača. 5.) gospodinjstvo skrči na minimum. Če imaš dojenčka doma, je fajn met čisto, ja, ampak po drugi strani pa naši še ne plazijo in ni treba, da je vse posesano, tudi nepomita posoda ga ne bo motila,... Pusti vse skup, naroči pico, naredi si cedevito, kupi si kake multivitaminske tablete, ker zdaj gotovo ne ješ ravno zdravo, ker enostavno totalno zmatrana ne moreš pripravljat še ne vem kake zelenjave... Če ti je kaj v uteho, sem ravno danes hotela napisat, da zdaj mam pa počasi dosti tega, da se moje dete non stop zbuja ponoči. Pa vem, da so zobki, ker tudi čez dan skoz tlači prste v usta in jih ali grizlja ali cuza, tudi sama čutim, da zobki počasi silijo ven - samo bo to še malo trajalo, se mi zdi... Ampak boli pa srbi pa že zdaj. In mali je potem celo noč bolj ali manj priklopljen, ker ga srbi in mu paše, da mal cuza... čez dan skoz tlači prste v usta in potem moram ves čas gledat, da ne začne sesat palca, kar je zdaj spet in, odkar ga zobki matrajo... NImaš kaj, pri pol leta večina dobi zobke... Midva zadnje čase gledava ko zombja - on ma skoz terene navsezgodaj, jaz pa maletri... J* ga, that's life - saj pride potem spet obdobje, ko bo pa super fajn:) Vem, da ti zdaj zgleda, kot da ne bo nikoli konec tega, ampak OBLJUBIM, DA BO TUDI TVOJ OTROK KDAJ SPAL! Bo konec! Samo zdržat moraš do takrat! Pa si naredit čim bolj znosno. Vse, kar ni življenjskega pomena, daj na stran - ne boš za vedno ob hobije in vse, samo tačas, da preguraš. Bo boljše! Obljubim!
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|