Vivaldi
|
Društvene zadeve Ponoči (ko nekateri seksate), mi je prišla na misel naša himna. Mislim, da jo mirne vesti lahko vzamemo človeku, pesniku, umetniku, ki ima najbolj primeren priimek na svetu: Andrej Rozman ROZA Verzi himne so odebeljeni (z roza), po pomenu pa se nanašajo na: - mleko kot tako - izvir obilja za naše potomce, hranljivost, tudi bogastvo; - našo neomajnost, vztrajnost, ponos, vnemo, strast in močno voljo; - Nikoli se ne bomo pustile potlačit tistim, ki iz nas hočejo narediti povprečne, navadne, še bolj navadne, brezvezne ženščine, ki se jim nekaj zgodi, včasih še po pomoti, in jih potem to, po možnosti, sploh ne briga. Me vemo, kdo smo, kaj hočemo in zakaj smo na svetu! (Če se navežem na Prešerna, je himna tudi samo ena kitica, tako da imamo to usklajeno s predpisi.) Torej: Mleko Ko iz tetrapaka v lonec priteče, mleko zasliši nekoga, ki reče: »Takole, še malo, pa Mihec bo vstal, zato že kar zdajle mu skuham kakav.« Mleko od groze se skoraj sesiri: »To ni mogoče, pri moji veri! Da ob belino bom in ob okus, to, primojduš, je ostuda in gnus!« A bolj ko jezi se nad tem, kaj bo z njim, močneje od spodaj ga greje vroč plin. »Jaz da kakav bom?! Nikdar nikoli!! Preveč sem ponosno, da to si dovolim!« je besno vzkipelo, iz lonca ven vstalo in belo in čisto se v svet je podalo. »Do smrti bom mleko, nikoli kakav!« je vpilo še, ko so ga brisali s tal.
|