koala.cek
|
hihih
no koment:
'' Ne, ne jaz pa ne bom šla v penzijo niti pri 43 letih delovne dobe!!!!!
Niti pri 65 letih!!. Bom vztrajala najmanj do 78 leta. Zakaj? Ker bom vsak dan ponovno srečna. Ja resnično srečna, saj bom vsak dan v novi službi !!!!!Kdo se bo pa spomnil pri 80. da sem že inventar v naši firmi…??
Vsak delovni dan bo nekaj novega. Sodelavci me bodo imeli radi, ker bom vedno dobre volje in prijazna, saj jih bom prvič videla. Pa tudi če bom malo bolj počasna, mi ne bodo "zamerili", saj bom vedno prijazna in ustrežljiva (zdej vsake toliko časa malo popizdim, ker sem čisto živčna od neprestanega stresa…).
Normo bom naredila, če jo bom zmogla, če pa je ne, pa tudi prav, ker me itak ne bodo mogli odpustiti brez mojega soglasja.(hi,hi, hi….)
Še prosili me bodo, da grem v penzijo, a se ne bom dala. Zakaj pa? Plača bo dobra - boljša kot penzija. Čakala bom na BONUSE!!!!
In vsi me bodo pustili na miru, ker jih bo strah, da ne bi razburili človeka v mojih letih. Če me bo udarila kap, bodo tako oni krivi. Oh, kako bo luštno! Že kar vidim njihove prestrašene obraze, ko jih bodo moji otroci tožili za povzročeno bolečino ob moji smrti!
Na WC bom lahko hodila vsako uro po 20 min (zaradi inkontinence)…..
In če se mi ne bo dalo na šiht, bom pa šla v bolniško. Se bo že našla kakšno bolezen - saj to ne bo problem - že sedaj pri štiridesetih bi se kaj našlo….. Moj dohtar, ki bo takrat še delal (že sedaj je star skoraj 60 let), bo pa tako sproti pozabil, da sva se prejšnji dan videla…. to bo veselica, vam pravim. Bolniška bo tako in tako boljša kot penzija, ki je ne bo….( ja, no ste že pozabili???. tako pravi Svetlik… ).
Doma me bo čakalo kosilo, ki ga bo skuhala vnukinja, ki bo že 10 let brezposelna…pomagala ji bo pa moja šestdeset letna hči, ki do takrat ne bo imela niti enega delovnega dneva.
In vsi bomo srečni….''
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Včeraj je bilo luštno na improviziji, smo se nasmejali. Le spanja je bilo potem nekoliko premalo, ker sem šele ob polnoči prišla domov. Pa nič za to-se mi zdi, da ji je konkretna doza smeha pomagala prebuditi speči organizem. Čeprav se mi danes spet nič ne da delat 
Je že kronično. Pa bo treba počasi... 
sicer vročine nima, ampak... groza od groze. 
hehe, jaz pa častim kakšen teden tretmaja na kliniki
. Mulček je bil pa zvečer kot navit, ponoči je blo pa tako tako...dvakrat budnica, da bi pil, pil...še dobro, da obstaja 
. 
