mateyci
|
Sem vam obljubila porodno zgodbo, ko si opomorem in najdem čas, pa sem ga le našla. Rok naj bi bil 18.02, vendar je naš Maks podaljšal najemno pogodbo za teden dni in naju presenetil v petek 25.02. Bila je sreda, zjutraj sem se odpravila na CTG k moji ginekologinji. Kako sem si želela, da bo kaj pokazalo, da se je kaj začelo. Bulila sem v tist papir, da bo začel risati Alpe in ne hribčke, vsa naveličana čakanja in vseh nadležnih klicev, a si še kr doma, a je že kaj!!?? Kako si mi šli na živce!! Skoraj bi mi pokrov odneslo, tako sem bila besna. Ginekologinja pa nič, vaš dojenček se počuti super, če do petka ne bo nič, se odpravite v P na pregled. No, in do petka res ni bilo nič, do okoli štirih zjutraj. Odšla sem na WC in opazila, da imam rjav izcedek. Sem takoj dobre volje ratala in bila čisto budna. Rekla sem si, to je to, končno se je tudi pri meni nekaj začelo. Seveda se je začel luščit čep, ker nisem čutila nobenih posebnih bolečin ali krčev sem se odpravila nazaj v posteljo in zbudila mojega, mu povem, da se je nekaj začelo. On pa še ves zaspan odgovori, da to govorim že cel teden in naj še malo zaspim. Ok, sem si mislila, boš že videl, danes je sigurno D-Day. Pa sem res zaspala nazaj in se zbudila okrog šeste ure. Ponovni obisk WC-ja, rjavi izcedek se je še povečal. Zbudim svojega dragega in mu pravim, da ga peljem v službo, ker bom rabila avto, da naložim še torbo, ki sem jo že dva meseca prej pripravila. V primeru, da me v P zadržijo, pa ga bo že nekdo iz službe pripeljal. Grem pod tuš, umijem glavo, moj naredi zajterk in počasi se odpraviva proti njegovi službi. Malo po sedmi uri se vrnem domov, ker imam še uro časa do pregleda si pogledam še en del Housa, da čas hitreje mine. Malo po osmi uri me sprejmejo na CTG v P. Seveda ležim dobro uro, pokaže skoraj nič, jaz spet vsa zelena - pa kako ni nič, kaj pa čep??? Sestra mi izmeri pritisk, seveda je bil previsok, sledi še pregled pri G in ona vsa vesela, gospa pa vi ste že 4cm odprta. Jaz pa čisto bleda odvrnem, kako, pa sej nimam nobenih popadkov. Pa mi ona reče, da jih zagotovo imam, pa jaz njej ne nimam, CTG pa tud ni ničesar pokazal. Čez dobro minuto mi že sestra natakne zapestnico, se pošalim če grem na All inclusive, pa mi odvrne, da ja, le da ni pet zvezdic. Se še malo pohecamo in me že odpeljejo v drugo nadstropje na porodni oddelek. Tam sem takoj dobila cimro, ki je vsa boga priklopljena na infuzijo, noseča 33 tednov. Reva je bruhala celo noč, pa so jo notri zadržal. Okoli 12h se prikaže sesta na vratih, gospa gremo mi kar rodit. Jaz vsa osupla, pa saj ta ni normalna, pa saj mi ni nič. Kar tako na suho gremo, pa saj mi še voda ni odtekla. Ja nič, se odpravim v nadstropje njižje proti porodni sobi št.1. Soba je bila modre barve, v njej pa me pričakajo dve zelo simpatični mlajši babici. Se dogovorimo za klistir in britje. No, britje ni bilo potrebno, ker me je moj pred enim dnevom pobril, klistir pa le dobim. V trenutku, ko sem ga dobila, pa mi odteče voda. Babica vsa navdušena, super pa saj ne morem verjet, ravno vam je voda odtekla. Jaz sem pa mislila, da me je polila?? Ok, sledi pol ure WC-ja in na koncu tuširanje. Se nekako vrnem proti porodni sobi, še malo pošetkat po hodniku, takrat pa se je začelo, popadki!!!! Ojoj, grem jaz kar malo ležat. Popadki so se vrstili na sedem minut, takrat pa se odločim, da bo treba počasi poklicati mojega, drugače bo še porod zamudil. Malo pred eno uro popoldan se na vratih prikaže moj dragi, ves v zelenem in bled v obraz. Babice mu razložijo, da poteka vse bp, popadki so bili že na tri minute in da sem odprta že 6cm, tako da bo hitro mimo.Ob dveh se babici poslovita, ker je bila izmena in prideta dve novi, starejši. Jaz menjave sploh nisem opazila, bila sem v svojem svetu. Moj mi začne brisati čelo, bila sem čisto mokra, me masira po hrbtu in res mi je bilo lažje. Na trenutke se mi je dozdevalo, da sploh nisem bila prisebna, oči so se mi obračale, celo sem se ugriznila, nato mi babica reče, zdaj gre pa zares, še čisto malo manjka, glavica je že zunaj, zabolelo je kot sledil je še en popadek, pritisnila sem res močno in ob 15:08 je prijokal na svet najin sonček Maks. Položijo ga mi na trebuh in takrat je vsa bolečina odšla. Bil je pomemben le tisti trenutek, ko prvič uzreš svojega prvorojenca. Maks je pravi korenjak, tehtal je 4490g in dolg je 56 cm. Dobila sem nekaj šivov, kdaj pa so me prerezali, pa sploh nisem opazila. Štiri dni sva preživela v bolnišnici, se naučila dojenja. Maks je izgubil 10% teže, ker jaz nisem dobila takoj mleka, sedaj pa nama je tudi to steklo, sem postala prava mlekarca. Mojo porodno zgodbo privoščim vsaki, ok le šivi niso bili super. Rodit v treh urah, tako velikega dojenčka pa tudi ni kar tako, a ne?? Babice in sestre na oddelku so bile krasne in zagotovo se v nm P še vrnem.
|