bucka13
|
Glede na to, da bomo jutri stari 3 tedne, bi bil že čas, da vam tudi jaz napišem, kako smo dobili našo štručko. Začelo se je v noči iz pon na torek (8-9.nov). Okoli poolnoči me je začelo zvijati, pa sprva milslim saj je samo prebava. Ko me zvije četrtič zapored pa začnem na uro gledati- na 5 min, pa potem na 10, pa na 6, pa 8, pa 10.... pa grem jaz lepo spat. Sem rekla, itak sem ob 8h naročena na CTG, bojo že tam videli, kaj je. zjutraj budilka ob pol sedmih, preden vstane moj sine, mene spet zvije, pa pogledam na uro in preden se oblečemo, mene zvija na 4 minute. Grem na wc, pridem ven, začne tečti zeleno.... Sem bila kar tiho, tašči nič rekla, mojemu nič, .... Peljema sina v šolo, pa proti MB. Vmes še jaz na črpalko, po 40 minutah, tam pri fontani mu povem da imam popadke na 4 minute in že čisto mokre hlače.... Sem mislila da bo vse semaforje skozi rdečo prevozil ko je zapaničaril. No pred bolnico stara pesem - 4 v kolini za noter do P, ni šans da prideš prej kot v 20 min. Se odločim, grem peš tistih 20 m do vrat, mojemu naročim naj prinese torba za mano kar v porodni blok, ne na CTG. Ob 8.10 v sprejemni, dobim srajco, se preoblečem, predihavam popadke, iz mene kaplja.... čez 30 min na stol - britje, pregled - odprta 1 cm, vrat še nič kaj posebej zmehčan, papirologija, itd. Medtem tudi moj pride ves bled pogledati kaj se dogaja z mano. Pa reče med. brat danes bomo rodili. Ga vprašam, če bo poleg, pa on meni da ne. Jaz pa njamu adijo in ugasnem telefon. Končno me odpeljejo v porodno, isto kot prvič, enko. Tam pa se začnejo muke. Popadki na 4 minute, pa spet na tri, pa spet na deset.... Mi dajo kao nekja proti bolečinam, pa itak ne prime. okoli 11h se mi ponudi anesteziologinja za epiduralno, čeprav prej nisem bila ne na predavanju na nikjer. Pa sva se dogovorili, podpišem papirje in okoli 12 - 12.30 mi vstavi kateter. Kakšno olajšanjo, ko prime tisto kar ti pač dajo... Odpiranja pa ni in ni, kljub dokaj močnim popadkom. Vmes pokličem mojega, da še nič ni, pa spet ugasnem telefon. (baje da me je cela žlahta klicala, pa jim ni hotel povedati, da sem že v porodni). in ko do 16h ni in ni napredka, pride zdravnik in mi začne pojasnjevati, da bomo morali na CR. Pa sem ga vprašala, če je pozabil, da sem mu prvič, ko sem imela pregled v P povedala, da bo tako..... Glde na to, da je vmes moja anestez. šla domov, je za moje doze skrbela dežurna. In tudi CR bi naj delali z EA. Me odpeljejo v operacijsko, ob 16.53 dobim prvo dozo, ob 17h se mi zdi da še vse čutim, malo čez 17 začnejo rezati, mene pa začne boleti... komaj sem jim dopovedala, da čutim kako me režejo in da boli ko vrag. Potem sem začutila, kako je z roko segel v mojo maternico, sem se še enkrat zadrla, nato pa takoj dobila masko in polno anestezijo. In se zbudim, ko me še šivajo, pa spet zaspim in se zbudim ko sem se morala prestavit z operacijske na posteljo in so me odpeljali v intenzivno. Če mi ne bi vmes povedali, da smo dobili težko pričakovano punčko, ne vem, kako bi zdržala. Ker se je mala rodila 22 čez peto, mi je tisti dan niso pripeljali, pač pa šele naslednje jutro. Se mi pa čudno zdi, ker nisem bila edina v tem času, ki ji EA ali spinalna pri CR ni prijela. Ampak ko si že drugič na tisti mizi, je vse lažje, saj veš, da vse mine. Glavno da je moja Neli zdrava, zdaj pa bo že šlo. Tudi veliki brat je presrečen, ati pa še zdaj sprašuje, zakaj sem imela izklopljen telefon..... mhm, mogoče mi je pa mislil prit pomagat? No ja, smo preživeli 3 dni v šok sobi, 2 na oddelku, pa domov, v hotel mama. Dojenje nam ne gre, dodajamo ali smo bolj ali manj na flaški... krčki pridejo in minejo, princeska so že razvajeni in so najraje na rokah, ponoči pa pri mami v postelji..... Bratec malo ljubosumen, malo bolj žleht, rad jo pa ima, da bi jo kar cel dan samo lubčkal....
|