a.biba
|
Pozdravljene! Najlepša hvala za vse čestitke. Res je naš bibek malo pohitel, ampak se mu to sploh nikjer ne pozna, tako da sem več kot vesela. V nedeljo sma prišla že domov, očitno se splača it zvečer rodit, ker se ti tisti dan že noter šteje. Je zelo priden, je, spi, se pači in previja, to je pa tudi to. Mi se pa veselo cartamo in upamo, da ostane tako mirno še naprej. Je pa pravi črnolasec z ornk frizuro, še mal bolj čupavi kot je bila sestrica, drugače sta si pa neverjetno podobna. Ko sem ga prvič videla, sem morala reči, evo čisto Sarika in ko ga je babica privč obrisala mu je najprej irokezo naredila, potem sem ga pa dobila na cartanje . Porod - super, fino fanj. Začelo se je s popadki že prejšnji dan, celo noč, naslednji dan ni bilo tako hudo, so bili pa neredni in so se samo občasno povečevali, ampak sem rekla, da grema popoldne na ctg, da vidimo, če je vsaj vse drugega ok ali se že odpiram. Tako, da sem bila 4 cm odprta, popadki so pa ctgju čist usahnili, zato smo se že kar z ginekologinjo zmenile, da damo umetne zraven, predremo mehur in akcija. Je bil enak scenarij kot pri prvem porodu, čeprav je rekla, da bo videla kdaj bo dr. Koren rekel ali na oddelek ali v porodno, pa sem rekla, da za mene je opcija ali v porodno ali pa domov in potem ni bilo več težav. Dobila sma najbolj zlato babico, ki si jo lahko zamisliš, atija smo še poslali k frizerju in obrit, potem se je pa vrnil, ko sma se midve ravno prav usedljale v porodni. Tako babico pa privoščim vsaki, vam povem, da popadki do res tistih zadnjih, ko je začelo dol potiskati niso skoraj nič boleli, ker sem se popolnoma osredotočila na predihavanje in bolečino, vsaj popadek sma analizirale kaj počne, skoz mi je prilagajala dozo umetnih, da me niso izmučile. Tako, da prave akcije je bilo za dobre pol ure bi rekla, prej pa sam smeh in čvekanje o vsem mogočem. Smo bili prav zabavna druščina, so nas hodili vsi gledat kje imamo popadke, da je še lahko tako veselo. Je bila pa ta smola, da se ji je smena iztekla ob 9h, ko smo bili na finišu, tako da me je prevzela manj poslušna babica, ki mi ni verjela, da je glavica na izhodu in sem se moral skoraj skregati, da me je le pogledala in videla, da si nisem izmislila. Če bi me ona spremljala, bi verjetno še prej rodi, ampak ni bilo prehudo, smo potem na en dva uredili. Malo sta me prerezali, ampak ti šivi ne bolijo skoraj nič priti prvič, ko so bili malo prepozni in sem se še malo raztrgala zraven. Tako, da moj je rekel, da tole je pa bil porod z najboljšim scenarijem, babica je opravljala vse kaj je moral on prvič, za podporo je bil pa tam in to mu bom vedno hvaležna. Zlatenici nismo dobili, dojenje je normalno steklo, nimamo širokega povijanja in tudi vse druga je ok, tako da smo res srečni. Evo, pa sem se razpisala. Zdaj pa zaključujem, ker bo kmalu čas hranjenja - smo že redni na 2h ali še malo več. Tudi ponoči še ni bilo panike, sestrca je super prenesla vse skupaj in upam, da bo šlo tako tudi naprej. Prava nežna princeska je, ki mi res zaenkrat čisto nič ne povzroča preglavic. Lep pozdrav vsem skupaj in pridite kaj na plano. Jaz pa Pilotino pogrešam? Mislim, da je naslednja v vrstnem redu. Rižkoo nič bit žalostna, sestrica še pač ni bila čisto pripravljena, ampak verjamem, da se vam kmalu pridruži. Vse ob svojem času pravijo!
|